Arbitraža razočarala - prinesla več težav tako občini kot ljudem ob meji

datum: 06.07.2017

kategorija: Sporočila za javnost

Junijska sodba arbitraže o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško bo dodatno otežila življenja ljudem ob meji v brežiški občini, saj so arbitri razsodili potek meddržavne meje po 200 let starem katastru. Občina Brežice je pričakovala, da bo arbitraža upoštevala kot mejo reko Sotlo iz l. 1991 in ne katastra iz časa cesarice Marije Terezije, saj se je od takrat struga reke Sotle večkrat spremenila in bila tudi regulirana. Od Vlade RS občina pričakuje, da bo tudi področje ob meji v brežiški občini obravnavala kot problemsko in da bo pristopila k iskanju rešitev.

Arbitri se očitno niso poglobili v vsakdanje težave s katerimi se zaradi mejne črte soočajo prebivalci ob meji. Določeni deli ozemlja, ki so bili na slovenski strani, sedaj spadajo k Hrvaški  in obratno . Meja tako še vedno poteka čez gostilno Kalin v Slovenski vasi, pet hiš v Slovenski vasi nima dostopa čez slovensko ozemlje,  medtem ko postaja hrvaške železnice v Vukovem selu stoji na slovenskem ozemlju, prav tako je na slovenskem ozemlju nekaj hiš v Ključu.

Nerešena ostajajo vprašanja cestnega dostopa po slovenskem ozemlju ob meji in vprašanje poplavne varnosti, ki je v občini Brežice še posebej pereča.

Potek državne meje med Slovenijo in Hrvaško v občini Brežice

Postopki za zagotovitev poplavne varnosti so se začeli že pred leti z načrtovanjem gradnje hidroelektrarn Brežice in Mokrice, vendar je bil rok nedoločen, protipoplavni ukrepi ob Sotli in Breganici so bili določeni pogojno, z ureditvijo državne meje. Ker je arbitraža določila mejo Slovenije in Hrvaške, Občina Brežice od Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor pričakuje, da bosta pričela reševati poplavno varnost in da bosta občini dala informacije o nadaljnjih postopkih za zagotovitev poplavne varnosti v Slovenski vasi in krajih ob Sotli in Breganici. K nadaljevanju postopka je Občina Brežice z dopisom pozvala tako Vlado RS kot Ministrstvo za okolje in prostor.

Arbitraža 1 Nedostopne kmetijske površine ob reki Sotli s slovenske strani

Zavedamo pa se zahtevnosti razmer, saj bo za izvedbo protipoplavnih ukrepov ob reki Sotli in Breganici potrebno soglasje hrvaške države, ker bo del nasipov segal na hrvaško ozemlje.  Pred leti je sicer sosednja država ne glede na mejo, meddržavne dogovore in mednarodno pravo z nasipi zaščitila naselja na svoji strani meje ter s tem dodatno del poplavnih voda usmerila proti Sloveniji. Občina Brežice močno dvomi, da bo Slovenija pri protipoplavnih ukrepih ravnala mimo mednarodnih predpisov, kar pomeni, da verjetno v prihodnjih desetletjih država še ne bo uredila poplavne varnosti ob reki Sotli.

Arbitraža 2 Kmetija Rogale je na slovenskem ozemlju vendar brez cestne povezave do Slovenije

Po katastru določena meja povzroča težave vsem tistim prebivalce, ki imajo zemljišča na obeh straneh meje – postavlja se vprašanje, katere država bo pristojna za npr. dovoljenja za prostorsko urejanje.

Vprašljivo je tudi varovanje schengenske meje na slovenski strani zaradi otežene neposredne dostopnosti do vsega slovenskega ozemlja. Iz izkušenj vemo, da hrvaška policija nadzoruje svoje ozemlje kot je bilo to vidno ob migrantski krizi v Rigoncah, Slovenija pa zaradi pomanjkanja neposrednega dostopa do vsega svojega ozemlja pri nadzoru meje potrebuje soglasje Hrvaške za pot do slovenskega ozemlja.

Arbitraža 3 Gospodarsko poslovna cona Slovenska vas del ceste spada pod Hrvaško

 

Arbitraža in težave prebivacev ob meji 2017