Nedokončana poplavna zaščita v občini Brežice in ostale negativne posledice zamika gradnje HE Mokrice

datum: 11.04.2019

kategorija: Sporočila za javnost

Brežice, 11. april - Na novinarski konferenci v Mestni hiši Brežice so z združenimi močmi medije in javnost na negativne posledice zamika gradnje HE Mokrice opozorili župan občine Brežice Ivan Molan, direktor podjetja HESS, d.o.o.. Bogdan Barbič, direktor podjetja Infra d.o.o. mag. Vojko Sotošek ter posavska poslanca v Državnem zboru Igor Zorčič in Tomaž Lisec. Podporo dokončanju projekta verige hidroelektrarna na spodnji Savi pa sta pisno izrazila tudi Posavca in poslanca Matjaž Han in Dušan Šiško.

DSC 8560

Upravno sodišče Republike Slovenije je v upravnem sporu v tožbi zoper izdano okoljevarstveno soglasje (OVS) za gradnjo hidroelektrarne Mokrice razsodilo, da se odpravi OVS za HE Mokrice, izdano 17. julija 2018, in se zadeva vrne na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) v ponovni postopek. Posledično bo pričetek izgradnje HE Mokrice skladno z dolgotrajnostjo postopkov in možnostjo nadaljnjih proceduralnih zapletov zamaknjen za nedoločljiv čas v prihodnost.  Kakšne bodo posledice in kdo bo prevzel odgovornost za nedokončano poplavno zaščito na poplavnih območjih v občini Brežice, kjer več kot 1.100 prebivalcev že od leta 2011 čaka na zagotovitev varnosti pred poplavami?

KLJUB POVEČANI NEVARNOSTI POPLAV JE ROK ZA DOKONČANJE POPLAVNE ZAŠČITE NEDOLOČLJIV

Lokalna skupnost oz. Občina Brežice je vpeta v postopek izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi vse od leta 2002. Glavni razlog za podporo projektu, ki je z državnim prostorskim načrtom na področje občine umestil dve hidroelektrarni - HE Brežice in HE Mokrice, je bila dokončna ureditev poplavne varnosti za več kot 1.100 prebivalcev v naseljih, ki so ob visokih vodah močno ogrožena. Hkrati bi se z izgradnjo hidroelektrarn in spremljajočih infrastrukturnih ureditev povečale možnosti razvoja kmetijstva (namakanje obdelovanih površin) in turizma (rečna pristanišča, športni ribolov, športno-rekreacijske površine).

Od začetka umeščanja hidroelektrarn v ta prostor se zavedamo, da z urejanjem reke Save gorvodno visoke vode še hitreje pritečejo do naše občine, kjer poplavljajo hitreje in močneje kot prej.  Leta 2017 je časnik Finance zapisal pojasnilo Ministrstva za infrastrukturo, da »Morebitni zastoji pri gradnji bi poslabšali tudi poplavno varnost. Veriga spodnje savskih elektrarn je namreč zamišljena kot celota, ob dokončani HE Brežice in nezgrajeni HE Mokrice bi se poslabšala poplavna varnost v občini Brežice, …«.

Poplave, ki so ogrožale občino Brežice leta 2010, so zabeležile svojevrstne rekorde, zato je poslabšanje že sedaj nezadostne poplavne varnosti razlog za alarm. Visoke vode, ki so prizadele 120 gospodinjstev oz. cca 500 ljudi v občini, so segale skoraj pol metra višje kot ob zadnjih velikih poplavah leta 1990 in pretok reke Save je v času poplave znašal 3.465 m³/s – največ od poplav v  leta 1964 (povprečni pretok reke Save je 1.722 m³/s).

Poplave so povzročile za 8,7 milijona evrov škode (1,2 milijona evrov neposredne škode so utrpeli prebivalci neposredno, več kot 3 milijone evrov posredne škode v kmetijstvu in 4,5 milijona evrov gospodarske škode podjetij). Za temi številkami so zgodbe družin, ki so ostale brez doma za več dni ali celo tednov (črpanje vode iz prostorov, uničeni podi, uničene zaloge hrane in krme za živali, čiščenje s kanalizacijskimi odplakami onesnaženih objektov, dolgotrajno izsuševanje sten,…). Škoda na stanovanjskih objektih traja več let, saj je popolna sanacija z vodo prepojenih zidov in tal skorajda nemogoča in zato vpliva na kakovost bivanja oškodovancev.

Dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi se prestavlja že tretjič, tokrat za nedoločljiv čas. V skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save iz leta 2011 naj bi bila izgradnja celotne verige HE na spodnji Savi dokončana do 2016, uporabno dovoljenje za HE Mokrice pridobljeno do 2017 in do takrat tudi dokončana poplavna zaščita Krške vas ter ostalih naselij. Leta 2015 se je rok za izgradnjo celotne verige podaljšal do 2019 (uporabno dovoljenje ter poplavna zaščita do 2020), leta 2017 je država spet podaljšala rok izgradnja celotne verige do 2022 (uporabno dovoljenje in poplavno zaščito do 2023), v 2019 pa je izgradnja celotne verige ter s tem tudi dokončanje poplavne zaščite v občini Brežice zamaknjeno za nedoločljiv čas v prihodnosti. Za dva zamika gradnje, ki sta prebivalce v občini Brežice za več let oddaljila od dokončanja poplavne zaščite, so bili kot  razlogi navedeni pomanjkanje sredstev ter različne birokratske ovire, tudi spremembe zakonodaje. Zamiki ter razlogi dajejo občutek, da država zavira samo sebe in da nima interesa spoštovati lastnih zavez ter dokončati verigo HE na spodnji Savi.

Ivan Molan, župan Občine Brežice: »Kot župan moram v imenu ogroženih občanov s tem dogajanjem seznaniti javnost in od države, od pristojnih ministrov in od predsednika vlade, dobiti odgovor, kako in kdaj bodo občani občine Brežice zaščiteni pred poplavami in kdaj se bo končala negotovost, s katero nas navdaja vsako veliko deževje. Številna dejanja države kažejo na to, da smo državljani, ki živimo ob meji na obrobju države, pogosto tudi na simboličnem obrobju in na zadnjem mestu, kadar gre za zagotavljanje enakih pravic.«. 

Župan Občine Brežice Ivan Molan o nevarnostih nedokončane poplavne zaščite v občini Brežice

 

ZAMIK IZGRADNJE HE MOKRICE

Pričetek izgradnje verige HE na spodnji Savi v letu 2002 je bil za Slovenijo pomemben mejnik na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavljanja varnosti pred poplavami v spodnjem delu porečja reke Save. V tem obdobju so bile zgrajene 4 hidroelektrarne, ustavilo se je pri peti.

Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi je za svoje optimalno delovanje projektirana s HE Mokrice. Izgradnja hidroelektrarne Mokrice in s tem dokončanje verige je pomembno tako z vidika zagotavljanja maksimalnega izkoristka načrtovane moči spodnje savskih hidroelektrarn in fleksibilnosti verige kot tudi z vidika ureditve poplavne zaščite ogroženih okoliških naselij.

Slovenija se je v okviru Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2009/28/ES) zavezala, da bo do leta 2020 vsaj 25 % svoje porabe proizvedla iz obnovljivih virov. Eden ključnih pogojev za dosego tega cilja je bila izgradnja HE Mokrice. Družba HESS je omenjene cilje vzela resno in je pričela s postopkom umeščanja HE Mokrice v prostor že leta 2007. Danes smo že globoko v letu 2019 in po 12 letih dolgotrajnih in zapletenih postopkov še vedno ne moremo pričeti z izgradnjo. Postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice se je pričel leta 2015. Ko je že vse kazalo, da bo pričetek izgradnje zadnje HE v spodnje savski verigi možen še v letošnjem letu, se je na izdano okoljevarstveno soglasje pritožil stranski udeleženec v postopku iz Ljubljane, ki je v pritožbenem postopku izkoristil vse možnosti zavlačevanja, od neprevzemanja pošte do oddaje pritožb na zadnji dan, in nazadnje uspel doseči, da je izdano OVS odpravljeno iz proceduralnih razlogov in ponovno vrnjeno nazaj v postopek na ARSO.

Vsi ti proceduralni zapleti in nadaljnje možnosti stranskega udeleženca za odzive in pritožbe bodo povzročili še dodatne zamike izgradnje (za leto ali celo več). Posledice izrabe ali zlorabe pravnih sredstev so veliko bolj resne, kot se marsikdo zaveda. Teh posledic ne bodo občutili samo lokalni prebivalci poplavno ogroženih naselij ob Savi, ampak tudi porabniki električne energije in celotno slovensko gospodarstvo:

  1. Slovenija bo po letu 2020 kupovala »zelene kupone« iz drugih EU držav, ki se zavez držijo, ta denar pa bo nato lahko izkoriščen za izgradnjo novih obnovljivih virov v tistih državah. To vsekakor pomeni višjo ceno električne energije za gospodinjstva in poslovne odjemalce, kar posledično pomeni višje življenjske stroške in nižjo konkurenčnost našega gospodarstva.

  2. Hidroenergija je cenovno ugoden vir, primanjkljaj bo še povečal sedanji uvoz in posledično tudi ceno električne energije.

  3. Ocena letne proizvodnje HE Mokrice je 131 GWh. V kolikor bomo namesto te hidroelektrarne električno energijo pridobivali iz sodobne premogovne termoelektrarne (kot TEŠ 6), bi s tem na letni ravni proizvedli dodatnih 114 tisoč ton emisij CO2 (57 kg CO2 na slehernega prebivalca Slovenije) in se s tem pomembno oddaljili od zavez Kjotskega sporazuma.

  4. Sama izgradnja HE na spodnji Savi letno poveča BDP Slovenije za 0,3 % v času izgradnje, zato vsi ti zaviralci projekta dejansko prispevajo k zmanjševanju BDP-ja in s tem življenjskega standarda v Republiki Sloveniji. Hidroelektrarna je edini kompleksni energetski projekt, ki je v celoti plod slovenskega znanja, saj je od ključnih elementov edino generator tisti, ki ga moramo kupiti v tujini, vse ostalo znamo narediti sami.

  5. Nadaljnje posledice zamika projekta bodo odpuščanja zaposlenih pri dobaviteljih opreme in postopno umiranje hidro področja strojegradnje oziroma prestavitev le-te v okolja, ki so bolj dovzetna in prijazna za izgradnjo obnovljivih virov. Tako projektiva kot strojegradnja se bo preusmerila na druga področja, reference bodo izgubljene, čez desetletje bodo gradnjo lahko ponudili le še tujci.

  6. Prebivalci Posavja ob reki Savi (poplavno ogrožena naselja) pa lahko le upajo, da ne bi prišlo do velikih voda, saj bodo sicer zaradi nedokončanja izgradnje protipoplavne zaščite, ki je predvidena v okviru izgradnje HE Mokrice, še naprej poplavljeni.

 

Družba HESS si je ves čas prizadevala, da do takšnega scenarija ne bi prišlo, vendar smo se skozi celoten dolgotrajen in birokratsko izjemno zahteven postopek soočali z velikimi ovirami. Stroka s področja narave je dokazala, da objekt HE Mokrice okoljsko ni sporen, kar so potrdile tudi vse strokovne inštitucije.

Za družbo HESS zamik izgradnje HE Mokrice pomeni nekoliko višjo ceno investicije, posledično bo tudi proizvodna cena višja.

Bogdan Barbič, direktor podjetja HESS, d.o.o.: »Družba HESS je izgradnjo HE Mokrice, kot enega izmed ukrepov Slovenije za zasledovanje ciljev Direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020, vzela resno in pričela s postopkom umeščanja HE Mokrice v prostor že leta 2007. Po 12-ih letih dolgotrajnih in zapletenih postopkov še vedno ne moremo pričeti z izgradnjo. Sedaj je priložnost, da nova Vlada preseka ta »gordijski vozel« in v čim krajšem času omogoči pričetek izgradnje.«

Direktor HESS Bogdan Barbič poziva vlado k ukrepom za čimprejšnjo gradnjo HE Mokrice

Kaj pomeni veriga HE na spodnji Savi brez HE Mokrice pojasnjuje Bogran Barbič HESS

 

POPLAVNA ZAŠČITA

Javno podjetje INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o. je na verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi zadolženo, da ob posamezni hidroelektrarni izvede objekte vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objekte vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za Republiko Slovenijo.

Projekt izgradnje HE na Spodnji Savi se načrtuje večnamensko in eden od bistvenih ciljev vseh infrastrukturnih ureditev, ki jih izvaja INFRA, je tudi reševanje poplavne varnosti v Posavju.

Trenutno se zaključujejo ureditve infrastrukture pri HE Brežice, in sicer tudi tiste ureditve, ki bodo zagotavljale poplavno varnost poseljenih območij celotnega širšega območja Brežic. Ravno v tem delu pa naletimo na veliko težavo, ker se odpravljeno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice nanaša tudi na ureditve na sotočju reke Krke in reke Save.

Iz navedenega se poglabljanje reke Krke pri sotočju z reko Savo ne more zaključiti, dokler ne bo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice, zato se v tem delu ne more dokončno zagotoviti poplavne varnosti tega območja. Tako bo ostala Krška vas delno poplavno ogrožena v primeru visokih voda. 

Odprava okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice pa v celoti odmika izgradnjo vseh objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju pri HE Mokrice, ki prav tako vsebujejo ureditve, ki bodo omogočale poplavno varnost poseljenih območji v Občini Brežice. Na podlagi DPN za HE Mokrice  je načrtovana gradnja visokovodnih nasipov, ki bodo zagotavljali poplavno varnost naselij Loče, Mihalovec in Rigonce.

Dokler ne bo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice, se gradnja ne more začeti, saj je okoljevarstveno soglasje predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Direktor podjetja Infra mag Vojko Sotošek o gradnji poplavne zaščite Krške vasi in Velikih Malenc