Pobude in vprašanja



Izpraševalec: Marija Levak (SLS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Veliko se v medijih govori o situaciji v Sečovljah in Beli Krajini, da pa so tovrstne težave z državno mejo tudi pri nas v Brežicah pa v medijih ni zaslediti. Po razsodbi arbitražnega sodišča poteka meja med Slovenijo in Hrvaško na našem območju po katastrskih mejah. Vaščani Rigonc so me opozorili, da preko Sotle, na slovenskem katastrskem območju, živi družina Rogale Nade na hišni številki Rigonce 43. Na tej hišni številki je elektrika, voda in telefon iz Slovenije, nimajo pa dostopa. Tako niti poštar ne more vročiti pošte na omenjen naslov, niti prinesti položnic za te stroške. Sprašujem, če na Občini kaj razmišljate v tej smeri in ali potekajo kakšne aktivnosti. Dajem pobudo, da Občina Brežice prične z aktivnostmi za izgradnjo mostu preko reke Sotle, po naši katastrski občini, in s tem poveže družino Rogale s Slovenijo, hkrati pa omogoči lažji dostop in možnost obdelave slovenskih kmetijskih zemljišč v k.o. Rigonce, ki so preko Sotle in v trenutni situaciji težko dostopna zemljišča. Vemo, da je preko mejnega prehoda Rigonce kmetovanje nerentabilno.

Odgovor:

Tudi na Občini Brežice smo v zvezi s tem vprašanjem, v preteklih letih že večkrat prijavljali investicijo na razne državne razpise za reševanje obmejnih problemov, vendar projekt ni bil podprt. Od države pa pričakujemo, da bo v zvezi z uveljavitvijo arbitražne odločitve o določitvi meje s Hrvaško zagotovila tudi potrebna sredstva za reševanje dostopnosti za slovenske državljane po slovenskem ozemlju.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam pobudo po zgledu turističnega nageljna in bodeče Neže. Bila je nagrada in bila je palca. Po tem zgledu in tudi zaradi tega, ker je to potrebno, predlagam oz. dajem pobudo občinski upravi, da prouči predlog, da se Odlok o nagradah in priznanjih Občine Brežice nadgradi tudi s kategorijo »nezaželen« v občini Brežice. Gre za opredelitev posameznika kot nezaželen v naši občini. Gre za največje škodljivce naše občine, ki praviloma niso iz naše občine. Častni občani so lahko tudi posamezniki, ki so prispevali za ogled naše občine v državnem in mednarodnem prostoru. Nekateri se precej trudijo tudi škodovati naši občini in so škodljivci naše občine in bi morali biti nezaželeni. S podelitvijo tega statusa se lahko tudi popravijo, ko se pogledajo v ogledalo in vidijo, da res delajo napake. O tem, kaj je škodljivo, bi lahko arbitrirali, vendar najmanj kar je, je to, da se ne držijo podpisanih pogodb, sprejetih zakonov in podzakonskih aktov oz. predpisov, ki so v korist razvoju te občine. Kot izvršna veja oblasti jih ne spoštujejo in nam delajo škodo. Temu se lahko simbolno upremo s takšnim poimenovanjem. Za »nagrado« jim lahko damo brezplačno bivanje na Brežiškem golem otoku. Na Brežiškem jezeru imamo goli otok. Zadeva je relativno zanimiva in poučna. Danes smo slišali župana, da kljub nekaj letnemu prizadevanju, da bi dobili, to kar je bilo naše in je bilo brezplačno predano državi, stari dom upokojencev, da bi ga dobili nazaj za družbeno potrebne namene. Lahko bi dobili celo evropska sredstva za ureditev bivalnih enot, nekaj za družbo oz. občino koristnega. Obljube so že bile, a ni realizirano. Tu je ena kandidatka. O tem bi se pogovorili in na občinskem svetu to izglasovali. Predlagam, da bi to imenovanje bilo z 2/3 večino občinskega sveta kot so spremembe občinskega statuta. Še imamo kakšno kandidatko oz. kandidata. Jure je dobro povedal, o tem smo se pogovarjali tudi na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede razvoja civilnega letališča. Pred letom in pol je bil sestanek na letališču. Obljubljeno je bilo marsikaj. Sprejeti so bili tudi sklepi sestanka, od katerih se ni, z izjemo enega, in to negativno za občino, realiziran noben. Sprejeto je bilo, da bo sklenjena pogodba o razvoju letališke dejavnosti med Javnim gospodarskih zavodom. Pogodba je bila sklenjena v škodo zavoda, ker se mu je omejilo številne letalske dejavnosti, a je bilo to za javni zavod vzemi ali pusti. Če bi pustil, bi to pomenilo, da sploh ne bi mogli delovati in bi že zdavnaj moral biti zunaj ograje. Raje so sprejeli tisto kot nič in se je s tem zelo omejilo njegovo dejavnost. Na sestanku so bili prisotni trije ministri, sklepi so bili sprejeti. Vsi so se s tem strinjali. Obstajajo medijski zapisi. Obljube so bile, da bo to zdaj državni projekt, uvrščen tudi v nabor projektov za razvoj občine Brežice in objavljen na spletni strani Invest Slovenija. Nič od tega se ni zgodilo. Da ne govorimo o številnih protokolih, ki jih je občina v preteklosti že podpisala z državo in se ne uresničujejo. En takšnih protokolov je tudi vrbinska cesta. Občina Krško je celo iztožila državo za tri milijone EUR, ker niso spoštovali podpisanih dogovorov. Imamo še nekaj takšnih primerov, ko se država ne drži zakonov in podpisanih pogodb. Mislim, da lahko na simbolni način izrazimo protest z imenovanjem takšnih ljudi, ki so odgovorni za to, kot nezaželeni v občini Brežice. Predlagam občinski upravi, da ta predlog prouči in se do tega opredeli.


Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Naša komunala je pred nekaj leti pričela z zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi v našem kraju. Ob cesti so puščene te nove cevi, ki že nekaj let štrlijo v zrak. Zanima me, kdaj bo sledilo nadaljevanje obnove tega omrežja in kdaj bo prišlo do priklopa na to omrežje.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Gre za investicijo občine, ki bo morala nadaljevati s tem projektom in ga vključiti v proračun za naprej. Treba bo zagotoviti sredstva. Preverimo kako daleč smo s so zadevo in koliko denarja rabimo za to.

Odgovor:
Cevi, ki so puščene iz terena na relaciji Kapele – Župelevec so večinoma cevi od optičnega omrežja, katerega je gradil Telekom Slovenije. Po pogovoru z njihovim predstavnikom g. Marjanom Možino, je na tem območju v teku izvedba priključevanja uporabnikov na optično omrežje. Prejeli so nekje okrog 100 vlog. Za vse preostale, ki se ne bodo priključili v tem trenutku oz. niso podali vloge za priključitev pa se bodo cevi porezale, da ne bodo več vidne. Kar se tiče prevezave vodovodnih priključkov na novozgrajen vodovod, se bo hkrati z investicijo izvedbe optičnih priključkov na tem območju izvajala tudi prevezava obstoječih vodovodnih priključkov na novozgrajeno vodovodno cev.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Ob imenovanju Jureta Tomšeta za direktorja Javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki smo se z njim na KMVVI pogovorili, da se stari problemi nadaljujejo in da se pojavljajo tudi novi v odnosu med lokalno skupnostjo in Letališčem Cerklje ob Krki, Ministrstvom za obrambo in državo Slovenijo. Povedal nam je, da še vedno velja, da mora biti 72 urna napoved preletov. To pomeni, da vsi, ki bi želeli prileteti na Letališče Cerklje ob Krki, se mora 3 - 4 dni prej najavit in enako tudi odjaviti. To je za turizem in gospodarstvo nemogoče. V tem primeru je tako kot da letališča ne bi imeli. Delovni čas je do 16. ure, kljub temu, da imamo poleti pogoje, da letimo od jutra do večera. Letos so imeli povpraševanje BMW-ja in Mercedesa, ki so bili v Revozu, da bi na pisti lahko imeli pregled in zmožnosti njihovih avtomobilov, hitrosti, ki je vse v normalnih okvirjih. Letališče Cerklje ob Krki jim pa niti ne odgovarja na njihova vprašanja. Gospa ministrica, ki je bila tu leto dni nazaj, ko smo ji v imenu občine predstavili naše probleme je rekla, da ne vidi v tem težav in da bodo to zadevo rešili. Da ne govorim o gospodarski coni, ki se na nek način niti ne razvija, niti ne daje na splet Ministrstva za gospodarstvo kot en ključnih projektov. Zdaj lahko ugotavljamo, da je na Letališču Cerklje, na civilnem delu, razvoj turizma, podjetništva in gospodarstva, onemogočen. Odločiti se moramo. Ko smo ministrstvu in letališču ugodili, da naredijo kar so naredili in da je to baza tudi Slovenske vojske, slovenske aviacije in baza za Nato, so nam takrat pozitivno pritrjevali, da bodo upoštevali vse želje lokalne skupnosti. Če pogledamo primere dobrih in slabih praks, na primer Aviano, ki je največja Nato baza v tem delu Evrope, tam pa ni nobenih težav z lokalno skupnostjo, s preletom avionov, takšnih in drugačnih. Izvem, da se Jure Tomše bori z njimi in da se tudi občina skuša pogovarjati. Nekaj je potrebno tu narediti. Imamo situacijo kjer smo nepomembni. Pomembni bomo samo, ko bodo zopet prišli k nam in bodo nekaj potrebovali. Predlagam županu, da naredi eno komisijo z jasnimi in z razpravo ali z izredno sejo ali s točko na dnevnem redu tega občinskega sveta, kjer bi ta komisija in strokovne službe občine z vsemi nami dobili točna določila, kaj je »higienski minimum«, ki si ga želimo v tej lokalni skupnosti in katere vse vsebine želimo razvijati in jih bomo razvijali skupaj z njimi. Predlagam, da gre to na naslednjo sejo, če ne bo sklicana izredna seja občinskega sveta.

2. Brežiško jezero. Strinjam se z Igorjem in ime mi je odlično. Upam, da ne bo kdo predlagal Brežiško morje, ker vsi govorijo o Brežiškem morju in da ne bodo na Geodetski upravi na koncu tri pobude. Pobude so dobre. Strinjam se z Igorjem, da je ime pravo. Ključna zadeva je kaj bomo mi lahko počeli na tem jezeru. Če bomo omejeni, tako kot Krško, potem je to jezero dokaj neuporabno. Pozivam strokovne službe občine Brežice, da preverijo kako imajo to narejeno na treh jezerih, in sicer Gardsko jezero - Italija, Vrbsko jezero – Avstrija in Jarun – Hrvaška. Sam sen zadevo že preverjal. Imajo širok spekter možnosti. To naj bo tudi osnova za odlok in pregovore ter pogovore z državo.


Izpraševalec: Marija Levak (SLS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Veliko se v medijih govori o situaciji v Sečovljah in Beli Krajini, da pa so tovrstne težave z državno mejo tudi pri nas v Brežicah pa v medijih ni zaslediti. Po razsodbi arbitražnega sodišča poteka meja med Slovenijo in Hrvaško na našem območju po katastrskih mejah. Vaščani Rigonc so me opozorili, da preko Sotle, na slovenskem katastrskem območju, živi družina Rogale Nade na hišni številki Rigonce 43. Na tej hišni številki je elektrika, voda in telefon iz Slovenije, nimajo pa dostopa. Tako niti poštar ne more vročiti pošte na omenjen naslov, niti prinesti položnic za te stroške. Sprašujem, če na Občini kaj razmišljate v tej smeri in ali potekajo kakšne aktivnosti. Dajem pobudo, da Občina Brežice prične z aktivnostmi za izgradnjo mostu preko reke Sotle, po naši katastrski občini, in s tem poveže družino Rogale s Slovenijo, hkrati pa omogoči lažji dostop in možnost obdelave slovenskih kmetijskih zemljišč v k.o. Rigonce, ki so preko Sotle in v trenutni situaciji težko dostopna zemljišča. Vemo, da je preko mejnega prehoda Rigonce kmetovanje nerentabilno.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Primer poznamo. Dejstvo je, da je kar veliko zemljišč preko Sotle. Ministrstvo smatra, da je ta meja po katastrskih občinah za njih nesporna in če bo prišlo do uveljavitve, da bo ta meja ostala takšna. Pred leti je že bila pobuda, da bi ministrstvo sofinanciralo most in bo potrebno, v primeru, da bo prišlo do arbitraže, potrebno narediti most po našem ozemlju, v Rigoncah na koncu vasi, kajti gre tudi za precejšnjo kvadraturo zemljišč. Po katastru je občina Brežice v Ključu do prvih hiš. Celo vrtovi prvih hiš so na našem. V primeru, da bomo uporabljali star kataster, bomo morali Slovenci kot dobri gospodarji zgraditi most in omogočiti normalno življenje našim občanom.



Izpraševalec: Igor Zorčič (SMC)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Več krajanov oz. občanov Brežic sprašuje kdaj bo obnovljena Bizeljska cesta. Pritožujejo se nad tem, da je številna občinska infrastruktura obnovljena, gradi krožišča, medtem ko je glavna cesta v mesto Brežice poškodovan in potrebna obnove.

2. Krajani Drameljška pravijo, da se že 3 leta neuspešno prizadevajo za sanacijo občinske poti, sicer poti, ki vodi do naslova Drameljšek 21. Gre za del ceste, ki jo odnaša plaz. V mesecu aprilu so poslali pobudo glede tega na občino, a niso prejeli nobenega odgovora. Moje zadnje obvestilo je, da naj bi bila neka delegacija iz občine v mesecu septembru pri teh krajanih. Zanima me časovnica popravila te ceste glede na to, da je dejansko v zelo slabem stanju.
3. Pobuda za poimenovanje akumulacijskega jezera ob hidroelektrarni Brežice v Brežiško jezero. Prej smo poslušali razne argumente, vsak izgovor je dober, da se zadeva ne uvrsti na občinski svet. Žalosti me, da ste občinski svetniki glasovali proti temu, da bi sami odločali o temu. Župan predlaga, da bi občinska uprava podala pobudo. Moja pobuda gre v smeri, da se to jezero ne imenuje Krško jezero, Sevniško, ampak da se imenuje Brežiško jezero. Če bo občina oz. občinska uprava dajala neke pobude na Geodetsko upravo, ker potrebno je dati samo pobudo, takšno kot sem jo predlagal v sklepu, ki ga imate vsi na mizi. Moja pobuda gre v smeri, da se to jezero imenuje Brežiško. Žal mi je, da o tem ne boste odločali vi vsi, ampak da bo o tem odločal ne vem kdo in bo o tem spraševal še Krčane, Sevničane

Odgovor:

Župan – odgovor:
Kot pravnik bi moral vedeti, da se na dnevni red poda gradivo v skladu s postopkom, katerega bo predhodno morala obravnavati tudi Statutarno pravna komisija, katere predsednik si in na koncu bo o tem odločal občinski svet. Pobuda bo šla naprej iz občine na Geodetsko upravo, s pripisom, da gre za tvoj predlog in za poimenovanje v Brežiško jezero.

Glede Bizeljske ceste, le-to imamo v proračunu za leti 2017 in 2018. V letošnjem letu kot sem povedal že v poročilu, urejamo kanalizacijo, ki jo oblačimo. Izbrani izvajalec je KOP, ki zadevo že zaključuje. V naslednjem letu, če bomo imeli denar, je predvideno, da se cesta uredi v skladu s strategijo prometa, s kolesarsko stezo. Slutim kaj se namiguje. Kot sem že povedal imamo veliko občino in niso samo Brežice. Imamo tudi Čatež, Krško vas, Bizeljsko, Dobovo, Globoko, Veliko Dolino in vse ostale kraje… Proračun sprejemate občinski svetniki in ne župan. Občinski svet sprejme vedno kompromisni predlog, da se dela po vseh krajih. Vprašanja zakaj se nekaj dela tu in zakaj ne tam, bi morali spraševati na seji, na kateri se sprejema proračun.

Drameljšek je podobna stvar kot še drugod. Ljudje, ki so prišli iz drugih krajev si želijo asfalt in pričakujejo, da bo občina gradila ceste. Vse investicije, ki jih delamo so v proračunu in ste jih vi sprejeli. Proračun ste sprejeli soglasno in takrat ni nihče rekel, da je v kateri krajevni skupnosti oz. v kateri vasi to ne bi bilo potrebno. Če boste v proračunu za leto 2018 tako odločili, da bomo delali samo v Brežicah in nikjer drugje, v redu ali pa da delamo samo v Krški vasi. Bodimo realni, saj je občina velika in je povsod potrebno delati. Denarja imamo vsako leto manj. 2 milijona EUR imamo manj sredstev, ker nam je država prihodke zmanjšala, s tem da nam je povečala približno za milijon EUR dodatnih stroškov zaradi kolektivnih pogodb in vsega ostalega, kar tudi ne bi bilo nič narobe, če bi nam za to dali dodaten denar. Vsako leto imamo za cca 3 milijone EUR investicij manj, kar je za cca 10 takšnih cest manj kot je Bizeljska cesta. V 4-ih letih, kar so nam zadnje vlade vzele, bi lahko imeli za 12 milijonov EUR več investicij in bi lahko imeli marsikje pločnik ali kolesarsko stezo ali še kaj narejenega. Spoštovani svetniki in g. Igor, če bi se tako borili še, da bi imeli prihodke v občinah, bi imeli tudi veliko več investicij po krajih.

David Flajnik – odgovor:
Začetek obnove Bizeljske ceste je predviden še v letošnjem letu, vsa dela pa naj bi bila dokončana do konec maja 2018.

Plaz Drameljšek je bil evidentiran v preteklem letu, a ni bil prioriteta št. 1. Prioritetno rešujemo stanovanjske stavbe in ceste, ki niso prevozne. Ta cesta je prevozna, kar sem se osebno prepričal z ogledom na terenu. Odstranili smo poškodovan asfalt in nasuli z gramozom. Plan je, da se plaz sanira letos v septembru ali v prvi polovici oktobra.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pred časom smo v krajevni skupnosti ob cestah obsekali vse veje, ki so na javnih poteh in kjer lastniki temu niso nasprotovali. Zanima me ali imamo glede tega odlok. Sami lastniki bi morali za to poskrbeti. Nekateri lastniki tega posega niso dovolili, češ da imajo sadno drevje. Veje pa kljub temu visijo čez cesto in poškodujejo vozila, ki vozijo mimo in to se mi ne zdi prav. Ne vem, kdo točno mora skrbeti za to. Ali morajo to urejati krajevne skupnosti ali vzdrževalci javnih poti ali lastniki, ki imajo drevesa ob cesti posajena? Zanima me zakaj imamo in plačujemo prekrškovni organ. Mislim, da ni prav, ko ob vsakoletnem poročilu naštejejo nekaj tisoč primerov statičnega prometa, da so obvestili, pregledali.. Opazujem jih včasih v Brežicah, ko vedno hodita po dva skupaj. Mislim, da je to nepotrebno. Prav bi bilo, da gre prekrškovni organ tudi na teren in ugotovi takšne stvari, še posebej, če imamo takšen odlok, ki lahko take lastnike opozori. Komunala Brežice mi je poslala dva dopisa, da ne bo odvažala več smeti, ker je na nekaterih cestah res tako vejevje, da jim uničuje njihova vozila. Zato smo tudi pristopili k sanaciji tega vejevja. Prepričan sem v to, da obstaja pravilnik oz. odlok, katerega bi moral prekšrkovni organ, ki ga nismo ustanovili samo zaradi statičnega prometa, da rešuje tudi takšne in podobne stvari, tudi odvodnjavanje od stanovanjskih hiš, ko teče po cesti. Na koncu se zgodi, da cela vas spelje odvodnjavanje na cesto in na koncu ob nalivih teče potok po cesti.

Odgovor:

Občina Brežice ima v koncesijski pogodbi za redno vzdrževanje lokalnih cest tudi postavko za obrezovanje oz. obsekovanje zaraščenosti – grmovja ob lokalnih cestah. Dela se izvajajo po potrebi. Kadar gre za obsekovanje grmovja izven naselij po navadi ni nobenih problemov. Se pa pojavijo v naseljih pri obrezovanju sadnega in okrasnega drevja in grmovja. V takih primerih pa zadeve poslikamo in posredujemo Medobčinskemu inšpektoratu, ki lastnika opozori in mu da nalog, da zadevo uredi v določenem roku.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
ustno in iz pisne priloge:
1. V letošnjem juliju smo bili priča prometne nesreče s smrtnim izidom na križišču LC 191142 in t.i. »piste« v lasti MORS-a, med naseljema Črešnjice in Hrastje pri Cerkljah. Od tedaj do danes sem bil obveščen še o dveh dodatnih »izjemno kočljivih« srečanjih na tem istem križišču, na srečo brez kakršnihkoli posledic. Večina uporabnikov steze, ki jo upravljata AMD Gaj in AŠ 2005, ni iz lokalnega okolja in ne pozna prometnega režima v tem križišču. V izogib podobnim tragičnim nesrečam pozivam Občino Brežice, da se sestane s predstavniki MORS-a in AŠ 2005, da najdejo možne varnostne rešitve in jih v najkrajšem možnem roku tudi implementirajo. V preteklem tednu je predsednik AŠ 2005 predstavil aktivnosti v zvezi s stezo v Gaju na izredni seji KS Cerklje ob Krki. Opozoril sem ga na omenjeno problematiko. Strinja se, da je zadevo potrebno urgentno urediti, saj dve vrsti avtomobilskih pnevmatik, ki so bile postavljene cca. tri tedne po nesreči, ne zagotavljajo potrebne varnosti. Pobuda gre v smeri, da se Občina Brežice, AŠ 2005 in MORS sestanejo in zadevo preverijo ter če je potrebno, da se posvetujejo tudi s prometnimi strokovnjaki, da vidijo možnosti za vzpostavitev višje prometne varnosti za vse udeležence.
2. Na pretekli seji je bila izpostavljeno slabo stanje lesenega mostu čez reko Krko v Cerkljah ob Krki. Kritike na račun le-tega s strani tamkajšnjih prebivalcev še kar ne pojenjajo, saj je kljub temu, da je bil pet dni v juliju in nato še dva dni na začetku avgusta zaradi sanacije zaprt, njegovo stanje še vedno skrb vzbujajoče. Delavci CGP-ja so sicer zamenjali del poškodovanih deščic na mostu, a so to naredili zelo površno, saj je na mostu še vedno kar nekaj lukenj. Še večji problem pa so nekaj časa predstavljali žeblji, zaradi katerih naj bi si nekateri takoj po ponovnem odprtju celo predrli pnevmatike na avtomobilu. Problem je tudi ograja, ki je na določenih mestih še vedno poškodovana in le za silo sanirana. Most po »sanaciji« ni nič kaj v boljšem stanju kot pred njo, verjetno celo v slabšem. Marsikdo se sprašuje, kje je bil tukaj nadzornik, ko se je most obnavljal, in kako so ga lahko v takem stanju sploh ponovno odprli. Občinske službe naprošam, naj še enkrat preučijo stanje mostu in poskrbijo, da bo saniran tako, kot je treba, četudi bo zaprt dlje časa. Izpostavljam predvsem vprašanje nadzora opravljenih del.
3. Leseni most na Borštu se vse bolj poseda, a se čez njega še vedno peljejo predvsem avtomobili, čeprav z obeh strani mostu že skoraj dva meseca stojita prometna znaka, ki vsem motornim vozilom prepovedujeta vožnjo po njem. Verjamem, da večina znakov sploh ne opazi, če pa že, jih pa ne upošteva. Občino pozivam, naj tudi v tem primeru nekaj ukrene, da se ne bi slučajno pripetila kakšna nesreča. V premislek kaj je tu še mogoče storiti.
4. Prebivalci Župeče vasi imajo ob Krki precej veliko travnato površino (javno dobro), ki jo domačini imenujejo \"gmajna\", ki jo že leta redno vzdržujejo. Postavljena so tudi igrala ter rekviziti za nogomet in odbojko. Tako se domačini v poletnih mesecih kopajo v Krki, otroci pa lahko uporabljajo omenjene naprave. V lanskem in tudi v letošnjem letu pa so poletne mesece na gmajni ob Krki preživljali Romi, in to na takšen način, da so se z osebnimi vozili in kombiji pripeljali kar po gmajni do Krke, na travo položili svoje jogije, ostanke hrane in druge odpadke metali kar v Krko ali koruzo. Brez dovoljenja so uporabljali čolne domačinov, verbalno grozili domačinom, naj se umaknejo, saj da oni tukaj lovijo ribe ipd. Takšnega početja domačini nikakor ne bomo več tolerirali, saj se v poletnih mesecih predvsem družine z otroki ne upajo več na Krko. Poleg tega pa je z gmajne odprt pogled na domačije in vrtove in s tem priložnost za tatvine, in so to poletje bili opaženi kombiji, ko so ob 23.uri zapuščali gmajno. Vaščani so nekajkrat klicali na policijo, ki je sicer prišla, a so bili nemočni, saj jim dostopa do voda - reke Krke - ne smejo in ne morejo prepovedati. Edino, kar je nedovoljeno, je vožnja po omenjeni gmajni oz. po travnatih površinah, kjer ni nobene javne poti. Ovir oz. rampe pa ni dovoljeno postaviti. Policija je Rome na licu mesta sicer opozorila, naj umaknejo svoja vozila z gmajne, saj vožnja tam ni dovoljena. Ti so to v tistem trenutku sicer upoštevali, a ko so policisti odšli, so svoja vozila ponovno pripeljali nazaj. Vaščani želijo tablo za prepoved vožnje s pripisom \"Dovoljeno za lastnike in najemnike zemljišč\", kakršna je v Cerkljah. Pred leti so pri kopališču v Cerkljah imeli enake težave, sedaj je situacija boljša. Ker je situacija v Župeči vasi podobna predlagajo postavitev dveh takšnih tabel. Prvo na poti do Krke sredi Župeče vasi (Zorič Stanko), drugo pa v Cerkljah (Drežnjak Ivan), od koder je prav tako možen dostop do gmajne mimo vseh njiv in travnikov, ki so v lasti vaščanov.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Glede Gaja bi moral AŠ 2005 urediti te stvari in ob tem me preseneča, kdo jim je dal dovoljenje, da ob tem ni bilo potrebno urediti križišča in poskrbeti za varnost. Predsednika AŠ 2005 bomo poklicali in se z njim tudi pogovorili. Pozvali smo jih, da pripravijo program prireditev in da jih damo na občinski svet. Ena od osnov je, da bi moral za prireditve na mobikrogu pridobiti soglasja občine oz. lokalne skupnosti. Zaenkrat smo jih pozvali, da nam pripravijo celoletni program. Občinski svet mora to potrditi, saj je neodgovorno, da to prenašajo na župana ali občinsko upravo.
Kar se tiče mostu, ne morem reči, da gre za nekvalitetno delo. Most je bil saniran pred 10-imi leti. Vemo, da leseni mostovi ob obremenitvah, ki jih imamo, ne zdržijo leta in leta, zato bo most potrebno sanirati. Sanacija bo izjemno draga, cca 150.000 EUR. Razmisliti bo potrebno kako ponovno sanirati. Vedeti je potrebno, da pri vseh teh traktorjih in ostalih pripomočkih, da se leseni mostovi hitreje uničijo.

Glede romske problematike bomo videli kaj lahko naredimo. Vemo, da je kar precej problematična. Za table bomo videli, če lahko še kaj naredimo tam. Bomo pozvali tudi krajevno skupnost, da podajo svoje konkretne predloge.

1. O nesreči smo bili obveščeni tudi s strani Policije, ki je predlagala postavitev dodatne vertikalne in horizontalne signalizacije. Prav tako se je na nas obrnila Javna agencija Agencija RS za varnost prometa, ki bi nam rada predstavila ugotovitve iz omenjene prometne nesreče. V prvi polovici oktobra se bomo sestali z omenjeno agencijo in se dogovorili o potrebnih ukrepih.

2. Most v tem času ni bil saniran ampak so se opravljala vzdrževalna dela. V okviru rednih vzdrževalnih del je bil popravljen parket mostu in dodatno pritrjena ograja. Poškodbe vozišča oz. parketa so posledica suše v poletnih mesecih zaradi narave lesa. Trenutno se most redno pregleduje. V krajšem času bo potreben tudi večje obnove, za kar je potrebno zagotoviti sredstva v naslednjih proračunih.

3. Podobno kot na mostu v Cerkljah se je tudi na Borštu popravil parket na vozišču in pritrdila ograja. Most je prevozen z omejitvijo skupne mase na 1,5 t. Prav tako se tudi ta most redno pregleduje in vzdržuje.

4. Kar se tiče groženj, odtujitve čolnov ter tatvin kmetijskih pridelkov je za to pristojna Policija. Občina lahko po dogovoru s krajevno skupnostjo na javnih poteh postavi prometno signalizacijo, ki prepoveduje vožnjo oz. jo dovoljuje le npr. lastnikom, najemnikom….Občina pa nima drugih pristojnosti kot npr. prepoved zadrževanja za določene osebe, saj gre za javno dobro, ki ga lahko pod enakimi pogoji uporabljajo vsi.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Moja pobuda oz. vprašanje se nanaša na težavo, ki smo ji bili priča pred kratkem ob prodaji občinskega premoženja. Konkretno gre za primer, ko smo pri prodaji zemljišč ali premalo seznanjeni z obrazložitvijo po katastrskih številkah, ki se prodajajo ali pa gre za javna dobra. Kar nekaj svetnikov nas je potrdilo odprodajo zemljišča, a se mogoče niti zavedali nismo, da smo ob tem določenim uporabnikom tiste ceste, naredili ne malo težav. Zadeva je šla mimo. Pobuda je namenjena temu, da se v bodoče, ko se prodaja zemljišča ob javnem dobru oz. javno dobro, v postopek vključi tudi bližnje prebivalce, da se imajo možnosti izreči o tem. Tako imamo tudi malo več informacij, da vemo o čem se odločamo ter da ne naredimo neumnosti kot smo jo v tem primeru.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Tu ne gre za neumnost občine oz. nas. V primeru, da ta parcela ne bi bila občinska, ampak bi bila last katerega izmed nas, bi rekel, da smo naredili čisto prav. V tem primeru ni šlo za javno dobro, ampak za občinsko parcelo, ki jo je eden izmed sosedov želel odkupiti. Kasneje se je izkazalo, da so parcelo drugi sosedje uporabljali oz. uzurpirali za svoje namene. Če bi nekdo izmed nas kupoval privatno parcelo, bi rekel, da ni neumnost, saj je on tudi svoje prodal. Res pa je, da bi lahko lastnik, ki je to našo občinsko parcelo leta in leta uporabljal, kot dober gospodar, prišel do nas in povedal, da bi jo rad odkupil, če jo že uporablja. Na žalost se je to šele kasneje izvedelo. Parcelo, ki smo jo mi prodali, so jo uporabljali drugi za svoje namene. Problem je v nas občanih, da si svoje stvari ne uredimo oz. da leta in leta uporabljamo tujo parcelo.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Iz pisne priloge:
3. V KS Dobovi imamo krasno cestišče skozi center, krajani, zlasti ranljiva skupina prebivalcev, me večkrat opozarjajo, da je potrebno čez prehod za pešce zelo, zelo previdno, ker vozniki kljub opozorilni tabli \' VI VOZITE\', zelo radi pritisnejo preko 70km/h. Tudi kolesarjem npr. sploh več ni varno normalno prečkati cestišča, ne glede na prednost v smeri iz kolesarske steze proti prehodu za pešce, največkrat je potrebno ustavljanje, ker le redki vozniki spoštujejo omejitev, zlasti še iz smeri iz železniškega podvoza proti Brežicam. Da bi vozniki vozili po predpisih, da se ne bi več dogajale nesreče, kot se je to pripetilo pred 1 tednom, predlagam kot edino možno rešitev, postavitev t.i. \'ležečih policajev \', pred prehodoma za pešce pri pekarni Klemenčič in pri gostišču Katič. Glede na to, da gre za državno cesto, dajem pobudo po posredovanju problematike pristojnim na državnem nivoju.

4. Naj omenim, da sem v letu 2016 večkrat poklicala za odpravo napak javne razsvetljave, ki so bile dokaj hitro opravljene. Tokrat me je poklical krajan iz KS Dobova, me opozoril, da odprava napak na JR v zadnjem času traja tudi več kot 14 dni. Prosim preverite pri koncesionarju.
5. Smo turistična, tudi kmetijska občina, za to je protipoplavna varnost naselij Krška vas, Velike Malence, Čatež ob Savi, Mostec, Loče, Mihalovec in Rigonc, izrednega pomena. Prebivalcem v tem koncu Slovenije je potrebno čim prej omogočiti normalno življenje in razvoj, sicer ne bo razvojnih priložnosti turizma in kmetijstva. Krajane omenjenih naselij, tudi ostale občane zanima, kdaj lahko pričakujejo protipoplavno zaščito, varnost na tem področju?
6. Kdaj krajani Mosteca lahko pričakujejo izgradnjo pločnika v Mostecu?

7. Ali je že izbran izvajalec del za sanacijo cest po migrantski krizi v KS Dobovi?

8. Občane zanima ali je kaj napredka v zvezi z načrtovano povezovalno cesto med Brežicami in Krškim?

9. Zanima me, ali bo v občini zaživel, na prejšnji seji omenjeni, večgeneracijski projekt \'SOPOTNIK\', ki temelji na prostovoljcih, ki starostnike vozijo po opravkih ? Če ja, v kateri fazi je?

Odgovor:

3. V oktobru oz. novembru 2017 bomo izvedli analizo prometa oz. hitrosti na tem odseku (tabla »vi vozite« beleži prometne tokove), ter se nato odločili kako nadaljevati postopke.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

4. Opravili smo sestanek s koncesionarjem glede vzdrževanja omrežja javne razsvetljave. V letošnjem letu je ob gradnji gospodarske infrastrukture večkrat prišlo do poškodovanja omrežja javne razsvetljave, kar je imelo za posledico, da niso delovale celotne linije javne razsvetljave. Odprava takšnih napak pa zahteva precej časa. Prioritetno so se reševale obsežnejše okvare in ne menjava posameznih svetilk, zato jih nekaj ni bilo zamenjanih v roku.

Pripravila: David Flajnik, višji svetovalec

6. V tem letu bomo pričeli s pripravo projektne dokumentacije. Sama izvedba in postopki za izgradnjo (odkup zemljišč…), pa so terminsko odvisni od razpoložljivih sredstev.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

7. Za sanacijo cest v KS Dobova je že bilo poslano povabilo k oddaji ponudb. Odpiranje ponudb je predvideno 05.10.2017.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V tem trenutku je Dobova edina v občini, ki ima neprimeren otroški vrtec, star je okoli 40 let, edini ki je ostal od vrtcev montažne gradnje iz 70- ih let. Je resnično v zelo slabem stanju, je vlažen, brez izolacije, ima zelo slabe sanitarije, preko poletja je prisotna neznosna vročina. Otroci prve generacije vrtca so starši že po 10 let, dobovski vrtec pa še vedno z isto opremo, se pravi okoli 40 let staro. Opisane težave že vsi poznamo, vsekakor so naši malčki še kako potrebni varstva v normalnih pogojih. Krajane KS Dobova zanima, kdaj lahko pričakujejo izgradnjo vrtca v Dobovi?

Odgovor:

Župan – odgovor:
Glede vrtca v Dobovi vemo, da ima občina dolgoročni načrt izgradnje šol. Na vrsti sta še šoli Artiče in Globoko in vrtec Dobova. Kdaj bo prišlo do izgradnje vrtca v Dobovi je predvsem odvisno od sredstev, ki jih bomo imeli.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ali je že urejen prenos lastništva bivše Zupančičeva hiše ob podvozu v Dobovi? Hiša naj bi bila last države in naj bi bil opravljen prenos na občino.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Prenos še ni urejen. Direkcija je to kupila in obljubljeno je bilo, da bo preneseno na občino, a zaenkrat ta postopek še ni izpeljan.

Prenos na Občino se še opravlja, oziroma DRSI smo 4.7.2017 uradno zaprosili za prenos na Občino ter čakamo na odgovor. Neuradno pa smo informacije od DRSI in DRI pridobivali že v letu 2016.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 20. seja Občinskega sveta občine Brežice (18.09.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. V zvezi z ravnanjem z odpadki, ki se odlagajo na kmetijska zemljišča in opuščene gramoznice, sprašujem kaj so naredile občinske službe in Komunala d.o.o. na področju preprečevanja odlaganja odpadkov na kmetijske površine oziroma izven določenih območij. Koliko prijav je dala pristojnim organom za pregon in koliko je bilo izvedenih ukrepov pristojnih služb in na katerih področjih in območjih? V zvezi s tem dajem pobudo, da pristojni pripravijo program sanacije zemljišč, na katere se odlagajo odpadki (gradbeni, kmetijski, komunalni in drugi) in sicer najmanj v k.o. Krška vas za:
- parc. št. 4923/1, nekdanja gramoznica ob cesti Gorenje Skopice – Vihre,
- parc. št. 1856/158, nekdanja gramoznica ob cesti Boršt – Dolenje Skopice,
- parc. Št. 3904/2, med vasema Boršt – Račja vas – letališče, ki je že bila delno sanirana,
- parc. št. 1856/184, 1856/269/270/271, ob ograji letališča na južni strani,
- parc. št. 3696, 1197/2, 1185/1, na koncu Krške vasi v smeri Cerkelj ob Krki.

2. Vprašanje se povezuje z Igorjevim predlogom. Gre za to, da uprava ne samo da ne odgovori ali odgovori na pol ali nič ne odgovori kot na mojem zadnjem primeru – gre za cesto in pločnik od gostilne Prah do pokopališča na Velikih Malencah. Zelo vesel sem, da po 15-ih, 20-ih letih prizadevanj krajevne skupnosti Krška vas to končno zgrajeno. Moje vprašanje je šlo v smeri, da glede na to, da ni zgrajeno tako kot smo mi predlagali, da bi v smeri proti Velikim Malencam bil podporni zid in na Krkini strani tudi pločnik, ampak je šlo v nasprotni smeri, kar je povzročilo podražitve in zdaj tudi še dodatna dela, z izgovorom, da so za to kriva neurja. V povezavi s tem sem predlagal, da zdaj, ko sta cesta in pločnik končana, dajem pobudo, da se po desni strani (na Krkini strani) vgradi odbojna ograja. Zdaj so postavljeni količki, dobrega pol metra je brežine in prvi kamion, ki bo šel jeseni ali spomladi malo bližje temu robu, se bo ta brežina zopet udirala. V zvezi s tem, tudi če daš pobudo se nič ne zgodi. Niti ne odgovorite, kaj šele da bi pustili potem kakšno razpravo. Glede odbojne ograje niste dali odgovora. Odgovora niste dali niti za to, kar opozarjam že 10 let, da od gostilne Prah do prve avtobusne postaje za otroke na Velikih Malencah, gre za zadnjih 30 metrov ob škarpi prejšnje ceste, ni nič. Od konca pločnika, od gostilne Prah do avtobusne postaje, morajo hoditi otroci po cesti, polovica poti je ob državni cesti, kjer niti ni težava, ker je dosti široko, polovico pa ob lokalni cesti. Povedati hočem, da tudi, če podaš dobre predloge jih ignorirate oz. jih ignoriramo en drugemu ali pa nočemo razumeti za kaj gre. Glede tega bom zahteval dodatno obrazložitev.

Iz pisne priloge:
3. Na pobudo, da se »na odseku vgradi varnostna (odbojna) ograja« mi niste niti odgovorili. Glede na poznavanje prometnih tokov in načina vožnje ter osnih obremenitev vozil na tem odseku v preteklosti in v zvezi s tem do umikanja vozil, sem namreč mnenja, da bo po vsakem večjem dežju ali topljenju snega prihajalo do posedanja in uničenja brežine ceste proti Krki (kar se kot v odgovoru navajate sami že dogaja), še bolj, kot je bilo to pred obnovo ceste, zaradi tega in zaradi možnosti vgradnje komunalnih in drugih vodov v telo pločnika, smo v preteklosti predlagali, da se pločnik zgradi na Krkini strani ceste. Sam sem prepričan, da bi bila to edina prava tehnična rešitev, gradnja in vzdrževanje pa bistveno cenejše od sedanje variante. Menim, da bi med drugim odpadli tudi stroški za arheološke raziskave in tehnične rešitve v zvezi s tem, saj v območje hriba in obstoječe ceste ne bi posegali, ker bi bil poseg izključno v brežino takratne ceste v smeri Krke.

4. Prosim, da mi dodatno obrazložite, zakaj ni sprejemljiva pobuda, da se zgradi pločnik (oziroma tlakovana steza ob podpornem zidu domačije Prah), ki se konča pri avtobusni postaji, in zakaj v odgovoru trdite, da je »vzdolž celotne trase zgrajen nov pločnik«. Moja večkratna vprašanja, razprave in pobude, po vaši odločitvi o gradnji pločnika na drugi strani ceste, kot smo jo predlagali v KS Krška vas in tudi sam, gre samo v smeri, da se zaradi varnosti pešcev, pločnik oziroma tlakovana steza (na prejšnji asfaltni cesti na parceli št. 1882/19 k. o. Čatež) zgradi oziroma podaljša od sedaj zgrajenega (od parc. št. 181/3 oziroma 267/12, ki leži nad podpornim zidom domačije Prah) do avtobusne postaje na cesti R 419/1206 (stavbna št. 1226/1), vse v k.o. Čatež, kar ni omembe vreden strošek (tudi glede na to, da ste ob domu krajanov na Velikih Malencah verjetno po nepotrebnem zgradili »kitajski zid«, šolarji in ostali koristniki, pa bi imeli zagotovljen varen dostop do avtobusne postaje. Tako ste na 20. seji v odgovoru na mojo razpravo popolnoma napačno razlagali (ali zavajali?), da sem dajal pobude v smeri, da se zgradi obojestranski pločnik in zahtevam neka dodatna draga in nerazumna vlaganja. Kot vam je znano, smo za vse štiri KS pločnik in parkirišče za potrebe pokopališča v plan KS Krška vas in občinski dali 21. 12. 2007 (mislim, da tudi že pred tem), skupaj s predlogom financiranja (kam ste že usmerili sredstva odškodnin za letališče?, koliko sredstev v proračun pride na račun kranjskega dela občine in koliko se vanj vrača v času vaših mandatov?) in nato vsako leto, večkrat tudi sam osebno, tudi 24. 12. 2016, ko sem zapisal da predlagam »Izgradnjo parkirišča pri cerkvi na Vel. Malencah in pločnika od gostilne Prah do AP (ali ureditev dela prejšnje državne ceste na tem odseku – ob obstoječi škarpi) na cesti Krška vas – Čatež ob Savi«, na katere pa praviloma niste niti odgovorili, zato sem mnenja, da je bila vaša razprava v zvezi s tem na seji najmanj nekorektna.
5. V zvezi z varnostjo na cesti predlagam, da izvajalec (upam, da za neustrezno izvedbo ni kriv naročnik) uredi odvodnjavanje stoječe vode ob zgrajeni ograji ob parc. št. 2712 med grbino in koncem ograje (nekaj m), saj stoječa voda že zdaj ovira varno vožnjo, kaj bo ob zmrzali, pa je verjetno jasno.
6. Sprašujem, kdaj bodo na dnevni red uvrščene teme, za katere je občinski svet sprejel ustrezne sklepe oziroma so bili podani odgovori uprave na pobude in vprašanja svetnikov, da bodo teme uvrščene na seje občinskega sveta, konkretno tudi:
- Razširitev območja trga dr. Jožeta Toporišiča
- Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu občinskega sveta.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Pri vseh pobudah in vprašanjih, ko delamo pločnike in ceste so vedno predlogi in če bi delali po željah krajevne skupnosti, bi lahko samo en proračun dali v eno krajevno skupnost ali v eno cesto. Če bomo na vsaki cesti delali obojestranski pločnik, škarpe, odbojne ograje… že tako je takšna cesta bila okoli 300.000 EUR. Vsi smo načeloma zelo radodarni. Ste iz 20-ih krajevnih skupnostih, iz vseh krajev in če bomo res delali tako razsipno, se bojim, da bodo nekateri čakali 20 let, da bodo prišli do pločnika v krajevni skupnosti. Vsi si jih pa želijo. Zelo podobno je tudi na primeru Brežic. Eni se jezijo, da je preširoka cesta in kolesarska steza, drugim je preozka… Pri projektih je potrebno gledati čim bolj optimalno. V projektih je bilo narisano, da je pločnik po tej strani, za kar ste že rekli, da ste zelo veseli, da je končno prišlo do njega, ker ni bilo poceni zaradi arheologije in vsega ostalega in na drugi strani je pač prišlo do škode. Škodo, ki jo je neurje naredilo, bo v skladu s popisi, moral sanirati izvajalec. Tudi sam bi lahko dal, ker imamo vsi radi Dobovo, zakaj nimamo obojestransko kolesarsko stezo iz Brežice do Dobove… Enkrat se bomo tudi mi vsi skupaj morali zavedati, da lahko naredimo toliko kolikor imamo. V Velikih Malencah je bilo to narejeno, a so bili izjemno veliki stroški za arheologijo in zaradi vsega tega ste toliko let čakali, da je prišlo do izvedbe tega projekta. Zelo bi bil vesel, če bi vsaj enkrat na nekem projektu bil nekdo vesel in rekel hvala, ker ste nekaj naredili in ne kot to, ko na vsakem projektu najdemo tisoč razlogov, zakaj ni nekaj dobro. Povedal bi rad, da je omenjeno gradbišče prevzeto in dela zaključena. Zaradi škode po neurjih je že bilo naročeno oblaganje celotne nasipine brežine v osrednjem delu. Odgovor je bil podan in bo tudi to urejeno.
V zadnjem času imamo vsi veliko predlogov in mislim, da je prišlo iz Krške vasi predlogov za proračun za cca 20 milijonov EUR. Pri tem me zanima, če se boste vsi ostali bili pripravljeni, ko bomo proračun sprejemali, naslednjih 10 let odpovedati investicijam.

1. V veliki večini se nezakonito odloženi odpadki v občini Brežice nahajajo na nepremičninah, ki so v zasebni lasti (navedene nepremičnine, so razen izjeme 3904/2 k.o. Krška vas, vse v zasebni lasti), iz Zakona o varstvu okolja ZVO-1 pa izhaja, da je lastnik zemljišča, na katerem se nahajajo nezakonito odloženi odpadki, dolžan le-te na svoje stroške odstraniti. Občina Brežice bo zato v skladu s petim odstavkom 157a. člena (Uradni list RS, št. 41/2004, 17/2006 - ORZVO187, 20/2006, 28/2006 - skl. US, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 - odl. US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 - ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 38/2014, 37/2015, 56/2015, 102/2015, 30/2016, 42/2016) pozvala inšpekcijsko službo Skupnega prekrškovnega organa, da lastnikom nepremičnin na katerih se nahajajo nezakonito odloženi komunalni odpadki odredi odstranitev le-teh.

Nepremičnino parc. št. 3904/2 k.o. 1301 Krška vas, si bo občinska uprava Občine Brežice ogledala in v skladu s predpisi ustrezno ukrepala.

Občina Brežice je v preteklem letu ponovno sanirala črno odlagališče v kraju Zasap, ki se nahaja na nepremičninah parc. št. 3511/2, 3511/3 in 3511/4, vse k.o. 1302 Cerklje in so v lasti občine, ter poskusila onemogočiti dostop do tega črnega odlagališča, vendar neuspešno. V letošnjem letu se je ponovno pojavilo nezakonito odlaganje odpadkov. Iz več virov je bilo možno sklepati, da vsaj večino teh odpadkov odložijo Romi, o tem smo obvestil inšpekcijsko službo Skupnega prekrškovnega organa in jih pozvali k ukrepanju. Ostale nezakonite odpadke na tej lokaciji bo občina Brežice ponovno sanirala s proračunskimi sredstvi.

Pripravila: Danijela Gabrič, svetovalka

2. Projekt za izgradnjo pločnika v Velikih Malencah je bil usklajevan s Krajevno skupnostjo v kateri leži, se pravi KS Velike Malence. Prvotno je bil to samo projekt pločnika (in ne tudi sanacije ceste), postopki v zvezi s tem pa so potekali že od leta 2009, ko se je projektna dokumentacija tudi začela izdelovati. Pred gradnjo so potekale tudi obširne arheološke raziskave, dela so potekala fazno …. Prvotni projekt je vključeval podporne zidove (nad cesto), ki so znatno dražili investicijo in so se s hkratno sanacijo ceste, lahko nadomestili s cenovno ugodnejšimi a sprejemljivi načini izvedbe.

Vse rešitve, ki so bile izvedene so obdelane projektno oz. imajo ustrezna soglasja ter so izvajane pod nadzorom. Rešitev smo vam že pojasnili, ob tem poudarjamo, da vgradnja odbojne ograje ni predvidena in v tej izvedbi ni mogoča.

V zvezi z vodenjem pešcev na avtobusno postajo, pa se zadeva rešuje v sklopu urejanja območja državne ceste.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Aljoša Rovan (pisno – po el. pošti, dne 4.7.2017):
1. Vodovodni stolp: Na njem še vedno visi transparent iz leta 2014 (sto let stolpa). Predlagam, da se ga sname. Leseni deli konstrukcije v zgornjem delu so potrebni barvanja, omet med lesenimi deli konstrukcije odpada. Kdo je dolžan vzdrževati objekt - lastnik ali najemnik? V stolpu so večkrat dolgi in glasni koncerti, ki so moteči za stanovalce, konkretno na Vodnikovi ulici. Ali lahko občina kot lastnik omeji dolžino trajanja oz. določi uro, do katere se morajo končati?
2. Tablice z imeni ulic: Tablice v mestu Brežice so nameščene ne v smeri ulic, ampak pod vsemi mogočimi koti, nekatere kažejo v napačno ulico, nekatere so zvite in visijo postrani. Ponekod je tablic preveč, ponekod premalo. Primer Bizeljska cesta - med semaforjem in krožiščem je 5 tabel, naprej nobene. Predlagam, da se situacija sanira oz. izboljša.
3. Parkirišče pri Blagovnici: Parkirišče je zelo neurejeno, grmovja že dolgo ni bilo obrezano, po tleh je polno smeti. Predlagam, da se pozove lastnika, naj vzdržuje prostor urejen.
4. Čiščenje ulic: Ulice v centru mesta so dobro vzdrževane, v predmestjih pa ne - ob pločniku je veliko listja, prahu itd. Predlagam, da se pozove vzdrževalca, da to uredi.


Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. V zvezi s trenutno vgradnjo optičnih kablov, ki končno poteka v večih naseljih občine (predvsem me zanima za kranjski del občine: KS Jesenice na Dolenjskem, KS Krška vas, KS Cerklje ob Krki), kar pozdravljam in sprašujem:
• Kdo je investitor, organizator, nadzorni organ in izvajalec gradnje?
• Kako se v gradnjo vključujejo občina, KS in lastniki zemljišč ter interesenti za priključitev na omrežje?
• Kako so urejene služnosti (in služnostne pogodbe) na javnih površinah in poteh, kako je z odškodninami (slišal sem namigovanja, da je Občina Brežice sklenila dogovor o tem mimo KS?) v času gradnje in v času delovanja sistema?
• Kako so urejene služnosti in služnostne pogodbe na zasebnih zemljiščih (od javne površine do posamezne stavbe), kako je z odškodninami za poškodovanje premoženja in pridelkov, v času gradnje in kasneje?
2. Ali je končana gradnja pločnika in obnova ceste, v odseku Gostilna Prah – pokopališče na Velikih Malencah? Če je gradnja končana, dajem pobudo, da se na odseku vgradi varnostna (odbojna) ograja in pločnik (oziroma tlakovana steza ob podpornem zidu domačije Prah) konča pri avtobusni postaji.


Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Apeliram na občinske službe glede dveh mostov, eden je v Cerkljah, drugi na Borštu. V Cerkljah ob Krki se most razpada, na Borštu se most poseda. Ne vem, če je od odgovornih to kdo preveril. V Cerkljah ob Krki so bile cca 3 prometne nesreče na mostu, a to že pred letom dni. Zadeva je bila popravljena, a ni varno. Na Borštu je nevarnost večja, ker se most poseda. Domačini vedo, da je od spodaj nekaj počeno. S traktorji vseeno vozijo čez. V izogib nesreči je potrebno odreagirati takoj.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Vzdrževalci bodo oba mosta pregledali. Vemo, da so bili ti mosti ne dolgo tega obnovljeni. Leseni mosti imajo zelo kratko življenjsko dobo in jih je potrebno večkrat sanirati.



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prebivalstvo v občini se nam precej stara. Imamo razpršeno poselitev, avtobusni prevozi so urejeni komercialno, z izjemo šolskih in manjših trgovin je vse manj. Žal mi je, da ob sprejemu prometne strategije nisem podal predlog, da bi bilo vključeno, da bi vsak teden enkrat oz. vsaj dvakrat mesečno, avtobus šel čez vsa naselja, s čimer bi se razbremenil prometni režim v občini Brežice oz. bi bilo manj prometa. Starejši nimajo vsi avtomobilov oz. jih ne znajo vozit ali pa so jih vozili in ne dobijo več vozniškega dovoljenja, da bi imeli možnost priti v trgovino. S pomočjo občine oz. občinskih služb, bi se organiziral tak prevoz, da bi lahko vsi prišli do nakupovalnega centra. Mogoče bi bilo pametno s katero izmed trgovskih verig, npr. Mercator, skleniti pogodbo, da bi za organizacijo takega prevoza tudi sofinancirali, saj bi ta prevoz tudi stal pred njihovo trgovino. Tako bi bilo našim krajanom, občanom, predvsem starejšim, omogočeno, da lahko gre v nabavo, enkrat tedensko oz. na štirinajst dni. Pobudo dajem v svojem imenu in v imenu svoje stranke ROK. Z uvedbo tega bi marsikomu omogočili, da pride v mesto. Pri tem ne mislim, da bi bil prevoz brezplačen. Naj bo prevoz samoplačniški oz. če bo občina lahko del tega subvencionirala. Občina bi bila s tem veliko bolj prijazna do svojih občanov in starejša generacija bi lažje prišla do stvari, ki jih rabi.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Pobuda je dobra, čeprav se to rešuje z določenimi prostovoljci. Razmišljamo predvsem v smeri prostovoljstva in avtomobila, kar bi lahko bila tudi možnost pomoči starejšim.

Patricia Čular – odgovor:
Verjetno ste zasledili v medijih, da je občina Sevnica prevzela projekt Sopotnik, ki so ga razvili na primorskem in temelji na tem, da si prostovoljci izmenjujejo avtomobil v javni lasti in zagotavljajo prevoze starejšim na lokalnem območju. V občini Sevnica so v to vključili tudi prejemnike socialnih pomoči, ki nastopajo v vlogi prostovoljcev, ker so z opravljanjem prostovoljnega dela upravičeni do višjega nadomestila. V projekt so lahko vključeni tudi vsi ostali zainteresirani. Z avtorjem projekta smo na občini opravili razgovor. Dobili smo njihovo ponudbo. Iščemo potrebne resurse, da bomo dejansko s tem projektom začeli tudi v našem okolju in ponudili starejšim tovrstno obliko lokalnega prevoza.

Župan – odgovor:
Ta pobuda je zelo na mesto, saj se zavedamo, da smo glede na staranje prebivalstva med starejšimi občinami in tu iščemo neko rešitev.



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Trnje, stanovanjski kompleks in igrišče – stanovalci oz. meščanke in meščani Trnja, so prosili, da preberem njihov dopis: »V stanovanjskem naselju Trnje je znotraj kareja večstanovanjskih zgradb večnamensko otroško igrišče v izmeri cca 1ha. Gre za edinstven parkovni in rekreativni kompleks v Brežicah. Podrobnejši opis je na povezavi: http://www.zbt.si/otrosko-igrisce-v-trnju.html.
Dnevno se na omenjenem prostoru zadržuje tudi do sto ljudi različnih generacij, pa tudi obiskovalci od drugod ali mimoidoči. Poleg ostale parkovne opreme je na igrišču nameščenih pet majhnih košev za smeti starejše izdelave, na okoliških ulicah Kregarjevi, Slomškovi in Prežihovi pa nekaj košev novejše izdelave. Za dnevne potrebe v letnem času je ob taki količini obiskovalcev to absolutno premalo. Še večji problem predstavlja dejstvo, da so koši odpri in vsakodnevno tudi po večkrat vrane razmečejo vsebino košev po otroškem igrišču. Sicer urejeno in vzdrževano igrišče v taki situaciji izgleda kot deponija smeti, na kateri se seveda igrajo otroci. Starši in ostali večkrat samoiniciativno pobiramo smeti, vendar brezupno, saj vrane nonstop razmetavajo, če smeti zberemo v vreče, pa jih raztrgajo. Komunalni delavci imajo ob praznjenju košev nemalo dodatnega dela, saj praktično s smetarskim strojem s pometalno krtačo pometajo kar celo zelenico.
Občino Brežice vljudno naprošamo, da čimprej namesti ustrezno število ustrezno velikih in predvsem pokrite koše za smeti na območju večnamenskega otroškega igrišča v Trnju. Hvala v imenu stanovalcev naselja in obiskovalcev igrišča! Sicer pa - dobrodošli v Trnje!« (slike v prilogi)
Verjamem, da so ti problemi tudi drugod. Vem, da so bili veliki v Termah Čatež in da so to zadevo rešili s koši, ki imajo pokrivalo. Predlagam, da Komunala Brežice preveri situacijo in uredi to zadevo. Bistveno več nas stane pobiranje smeti kot da se zadeva uredi s koši, ki so ustrezno opremljeni.
photo 2


Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Trnje, stanovanjski kompleks in igrišče – stanovalci oz. meščanke in meščani Trnja, so prosili, da preberem njihov dopis: »V stanovanjskem naselju Trnje je znotraj kareja večstanovanjskih zgradb večnamensko otroško igrišče v izmeri cca 1ha. Gre za edinstven parkovni in rekreativni kompleks v Brežicah. Podrobnejši opis je na povezavi: http://www.zbt.si/otrosko-igrisce-v-trnju.html.
Dnevno se na omenjenem prostoru zadržuje tudi do sto ljudi različnih generacij, pa tudi obiskovalci od drugod ali mimoidoči. Poleg ostale parkovne opreme je na igrišču nameščenih pet majhnih košev za smeti starejše izdelave, na okoliških ulicah Kregarjevi, Slomškovi in Prežihovi pa nekaj košev novejše izdelave. Za dnevne potrebe v letnem času je ob taki količini obiskovalcev to absolutno premalo. Še večji problem predstavlja dejstvo, da so koši odpri in vsakodnevno tudi po večkrat vrane razmečejo vsebino košev po otroškem igrišču. Sicer urejeno in vzdrževano igrišče v taki situaciji izgleda kot deponija smeti, na kateri se seveda igrajo otroci. Starši in ostali večkrat samoiniciativno pobiramo smeti, vendar brezupno, saj vrane nonstop razmetavajo, če smeti zberemo v vreče, pa jih raztrgajo. Komunalni delavci imajo ob praznjenju košev nemalo dodatnega dela, saj praktično s smetarskim strojem s pometalno krtačo pometajo kar celo zelenico.
Občino Brežice vljudno naprošamo, da čimprej namesti ustrezno število ustrezno velikih in predvsem pokrite koše za smeti na območju večnamenskega otroškega igrišča v Trnju. Hvala v imenu stanovalcev naselja in obiskovalcev igrišča! Sicer pa - dobrodošli v Trnje!« (slike v prilogi)
Verjamem, da so ti problemi tudi drugod. Vem, da so bili veliki v Termah Čatež in da so to zadevo rešili s koši, ki imajo pokrivalo. Predlagam, da Komunala Brežice preveri situacijo in uredi to zadevo. Bistveno več nas stane pobiranje smeti kot da se zadeva uredi s koši, ki so ustrezno opremljeni.
photo 1


Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Trnje, stanovanjski kompleks in igrišče – stanovalci oz. meščanke in meščani Trnja, so prosili, da preberem njihov dopis: »V stanovanjskem naselju Trnje je znotraj kareja večstanovanjskih zgradb večnamensko otroško igrišče v izmeri cca 1ha. Gre za edinstven parkovni in rekreativni kompleks v Brežicah. Podrobnejši opis je na povezavi: http://www.zbt.si/otrosko-igrisce-v-trnju.html.
Dnevno se na omenjenem prostoru zadržuje tudi do sto ljudi različnih generacij, pa tudi obiskovalci od drugod ali mimoidoči. Poleg ostale parkovne opreme je na igrišču nameščenih pet majhnih košev za smeti starejše izdelave, na okoliških ulicah Kregarjevi, Slomškovi in Prežihovi pa nekaj košev novejše izdelave. Za dnevne potrebe v letnem času je ob taki količini obiskovalcev to absolutno premalo. Še večji problem predstavlja dejstvo, da so koši odpri in vsakodnevno tudi po večkrat vrane razmečejo vsebino košev po otroškem igrišču. Sicer urejeno in vzdrževano igrišče v taki situaciji izgleda kot deponija smeti, na kateri se seveda igrajo otroci. Starši in ostali večkrat samoiniciativno pobiramo smeti, vendar brezupno, saj vrane nonstop razmetavajo, če smeti zberemo v vreče, pa jih raztrgajo. Komunalni delavci imajo ob praznjenju košev nemalo dodatnega dela, saj praktično s smetarskim strojem s pometalno krtačo pometajo kar celo zelenico.
Občino Brežice vljudno naprošamo, da čimprej namesti ustrezno število ustrezno velikih in predvsem pokrite koše za smeti na območju večnamenskega otroškega igrišča v Trnju. Hvala v imenu stanovalcev naselja in obiskovalcev igrišča! Sicer pa - dobrodošli v Trnje!« (slike v prilogi)
Verjamem, da so ti problemi tudi drugod. Vem, da so bili veliki v Termah Čatež in da so to zadevo rešili s koši, ki imajo pokrivalo. Predlagam, da Komunala Brežice preveri situacijo in uredi to zadevo. Bistveno več nas stane pobiranje smeti kot da se zadeva uredi s koši, ki so ustrezno opremljeni.
photo 3


Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ravnatelji ugotavljamo, da imamo na področju kratkih verig in zagotavljanja kvalitetne hrane bližnjih proizvajalcev zelo velike težave, z več vidikov: nimamo informacij, razen neposrednega okolja, kaj imamo na razpolago. To je bolj sekundarnega pomena. Bolj pomembno je to, da imamo na eni strani Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer nam glede na priporočila o zdravi prehrani ves čas bdijo nad našimi jedilniki, ki seveda morajo biti strokovno in kvalitetno sestavljeni. Na drugi strani pa imamo starše in otroke, današnjega časa, ki si želijo malce drugačno prehrano kot jo Inštitut za zdravje priporoča. Vsebinsko se kar razhajamo glede jedilnikov, ne glede na to, da to poskušajo urediti vodje prehrane, kar se da kvalitetno. Med nami so razlike, tipa prilagajanja eni bolj ali manj željam otrok, drugi pa bolj ali manj prilagajanja željam oz. obvezi inštitucije, zdrava prehrana. Prihajamo s pobudo, da bi bilo smiselno na ravni občine kot celote, za inštitucije, katere smo zavezane k tem določilom in na osnovi težav, ki sem jih naštela, da se zaposli oseba, ki bi bdela nad vsemi javnimi zavodi, kateri imamo v domeni vrtce, osnovne šole in moramo kuhati po navodilih Inštituta za javno zdravje. Ta oseba bi skrbela za kvaliteto, a hkrati tudi za uravnoteženo nabavo prehrane kratkih verig, sezonske hrane. Mi teh resursov zdaj nimamo. Za vrtec in šolo so deleži zaposlitve zelo majhni in je to nemogoča varianta. Imamo pobudo ravnateljev, da se v tej smeri kaj naredi in da se razmisli, da se v bližnji prihodnosti nekaj uredi. Glede na to, da smo se malo prej pogovarjali tudi o strategiji razvoja občine tudi v smislu turizma in kmetijstva, ki naj bi to podpirala, mi pa v sodelovanju z občinskimi proizvajalci. Nam je namen, da otroci jedo zdravo. Z podaljševanjem verig, pridobivamo ceneje, a imamo ves čas v mislih, da je kvaliteta hrane vprašljiva.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Pobuda je dobra. Dodatne zaposlitve in dodatnih stroškov si ne moremo privoščiti, saj veste, da imamo bistveno manj sredstev. Oddelek za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj, bo skupaj z ravnatelji, to temo predebatiral. Strinjam se, da bi bilo potrebno jedilnike čim bolj poenotiti, saj se mi ne zdi najbolje, da so v vsaki šoli različni. Pobudo bomo proučili in verjamem, da boste na enem prihodnjih Aktivov ravnateljev skupaj iskali rešitve za naprej



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 19. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.06.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Na prejšnji seji sem pri 10. točki – Letno poročilo Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o. predlagal, da poročilu dodajo organigram in jih vprašal koliko jih stanejo promocijske aktivnosti (Komunalko, PR, razna tekmovanja…). Odgovora ni bilo. Pričakoval sem odgovor danes v gradivu, a ker ga ni, prosim občinske službe, da vprašanje posredujejo Komunali.
2. Na družabnih omrežjih sem videl županovo sliko na Eifflovem stolpu. Potem se je izkazalo, da je velik del ekipe občinske uprave, vključno z županom, podžupanjo, direktorico, vodjo »super« oddelka odšel na izlet v Pariz. Zanima me cilj izleta oz. obiska, kdo je šel, po katerih kriterijih so bili izbrani potniki, koliko je to stalo in kaj bomo imeli oz. bodo imeli naši občani od tega potovanja.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Bomo podali pisen odgovor. Ni šlo za izlet, ampak je to del projekta, za katerega smo prejeli evropska sredstva in med katerimi so tudi obiski prestolnic. Bil je pred časom tudi že obisk Prage. Gre za namigovanja, da je šlo za izlet.



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Na temo varnosti je bilo že nekaj rečenega danes. Pred leti, en teden preden je ministrica za notranje zadeve izgubila svoj »stolček« je ukinila Policijsko upravo Krško. Takrat z gromkim obveščanjem, da je to predrago za državo in da se bo zadeva s tem pocenila. Sprašujem se, ali je bila ukinitev Policijske uprave Krško smotrna. V slovenskem merilu je Posavje nadpovprečno pomembno glede varnosti. Imamo jedrsko elektrarno, dve elektrarni na Savi, največji železniški in cestni mejni prehod, begunski val gre čez naše območje, imamo civilno-vojaško letališče. Kdo ima kaj več od tega kot ima Posavje? Zanima me, ali ste bili posavski župani kdaj obveščeni oz. je kdaj kdo podal kakšno poročilo na to tematiko. V cilju, da varnost tu ne bi trpela, dajem pobudo, da bi posavski župani ponovno stopili skupaj in bi poskušali pripeljati nazaj Policijsko upravo Krško. Objekti so, kader je šolan… Če še niste poskusili poklicati na številko 113 in povedati od kod ste, vas nihče ne bo vprašal kaj se je zgodilo, ampak kje pa je to. To je zelo neprimerno za tako pomembno območje kot je Posavje.

Odgovor:

Župan – odgovor:

Pobuda je dobra. Na Svetu regije Posavje bomo sigurno zahtevali, da nas o tem obvestijo.



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. V imenu krajanov Lanišč Globokega bi prosila za umiritev prometa, ki je 90km/h čez naselje, kjer nimamo ne pločnikov, ne ničesar. Mislim, da za proučitev te zadeve zdaj že drugič prosim.
2. Kadar prihaja v Brežicah do večjih kulturnih prireditev kot sta bili v prejšnjem tednu Revija mladinskih pevskih zborov in podelitev Športnika leta, bi bilo dobro, da se te zadeve uskladile, kajti določeni ljudje imamo, imajo željo, da se takih prireditev udeležujejo.

Odgovor:

Župan – odgovor:

Glede prireditev smo že večkrat podali pobudo, lahko jo podamo še enkrat. Dejstvo je, da vsak, ki je organizator prireditve dela po svoje in je zelo težko to vse uskladiti.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Vezano na avtobusno postajališče na Borštu – zadeva se vleče že več kot 10 let. Zdaj je zadevo prevzelo turistično društvo, ki je poslalo dopise na več naslovov, tudi na Oddelek za gospodarske javne službe in mislim, da je naslovljeno tudi na direkcijo za ceste. Vemo, da je bilo zapravljenega že kar nekaj denarja okoli tega postajališča. Po zadnjih informacijah so ti projekti romali na direkcijo v Ljubljano, ki naj bi bila pristojna za to postajo. Krajani podajajo pobudo, da se to križišče, kjer je avtobusno postajališče, ki ga dejansko ni in križišče, ki je obremenjeno s komunalnimi vozili, uredi. Otroci, ne osnovnošolski, ampak ti ki hodijo na druge lokacije v šolo, čakajo na tem križišču. Naj se poskuša urediti omejitev hitrosti prometa in se nato pristopi k ureditvi tega križišča.
2. Na komisiji za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, smo razpravljali o potepuških psih, ki so na relaciji Gazice – Cerklje ob Krki. Zadeva je prerasla vse meje. V preteklem letu smo en dopis poslali na Oddelek za družbe dejavnosti in me zanima, če se bo po tej plati kaj uredilo. O tem smo že večkrat razpravljali, a se ne da nič narediti. Psi se prosto sprehajajo. Ne gre sicer za velike pse, ampak za kardela. Gre za nevzdržno stanje.
3. Prejel sem odgovor na vprašanje, vezano na ureditev križišča v Cerkljah ob Krki, za postavitev ogledal in sicer, da je potrebno porezati živo mejo. Na drugi strani tega križišča so ogledala, tam je hiša in ograja in so postavljena ogledala, medtem ko se na drugi strani pride v križišče na hrib in se enostavno ne vidi ne levo, ne desno. Dva ogledala ne bi smela biti takšen problem.

Odgovor:

Župan – odgovor:

Kar se tiče same avtobusne postaje, vem da smo se pred letom dni o tem veliko pogovarjali. Takrat je bilo mišljeno, da bo MORS nekaj financiral, a se je tu zakompliciralo, ker je tu potrebno delati odstavni pas in je šlo za velika sredstva. V letošnjem letu gredo vsa sredstva v Cerkljah ob Krki za šolo in enostavno so vse te investicije sestavni del proračuna. Prav je, da še enkrat poudarim, da se je občinski proračun zmanjšal od leta 2013 - prihodki za 30%, stroški nam rastejo približno 10%, investicije so se zmanjšale iz 12 milijonov EUR na 7 milijonov EUR, kar bo tudi vidno v zaključnem računu. Imamo še kredit. Dejstvo je, da bo zelo težko vse želje tudi v proračunu 2018 uskladiti. Veste tudi, da smo takrat, ko smo pričeli z izgradnjo šole v Cerkljah ob Krki predvidevali, da bomo dodatna sredstva pridobili še na razpisih energetske sanacije. Na koncu ugotavljamo, da bomo morali zagotoviti cca 6,5 milijonov EUR lastnih sredstev za šolo in žal bo pač potrebno na takšne investicije počakati še kakšno leto. Obiskujem vse krajevne skupnosti in vsaka od njih si tudi nekaj želi in ne moremo pričakovati, da bomo v eni krajevni skupnosti porabili celoten proračun, drugi pa ne bodo dobili nič oz. bodo čakali še 10 let, da pridejo na vrsto. Ostajamo na tem, da poskušamo prioritetno delati na vseh krajevnih skupnostih. Denarja za vse ni dovolj. Potrebe in želje so nemogoče. Verjamem, da je marsikateri problem, ne samo vaša avtobusna postaja. Ko bomo imeli denar oz. ko bo prišla investicija v proračun, ki ga občinski svetniki sprejemate, takrat bo tudi prišlo do realizacije te ceste.
Glede postavitev znakov pa bomo zadevo preverili, in če se da s kakšnimi omejitvami ali manjšimi finančnimi vložki kaj narediti za večjo varnost, bomo to tudi podprli.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Verjetno ga ni občana Brežic, ki ne bi želel hitrejši razvoj občine, večjo zaposlenost, nove investicije in s tem boljše blagostanje vseh zaposlenih oz. vseh občanov. Moja pobuda, če bi se realizirala dolgoročno gre v to smer. Pred približno mescem in pol se je Posavski obzornik razpisal o dosežku, ki sta ga dosegla krajevna skupnost Dobova in župan z ministrstvom, da zapira begunski center. Tukaj je 16 hektarjev zemljišča in kot me je informiral Oddelek za gospodarstvo in gospodarske javne službe, ni zazidljivo in predvidevam, da tudi ni nikoli več ne bo primerno za uporabo za kmetijsko zemljišče. Če bi to zemljišče spremenili v enovito industrijsko cono in vidimo, kolikšen je zdaj interes tujih investitorjev po dobrih lokacijah za industrijska zemljišča, bi tu lahko imeli dober razvoj neke dejavnosti. Dajem pobudo, da župan s svojimi službami prouči možnost odkupa tega zemljišča. Gre za 160.000 m² , kar je ogromen prostor. Kolikor vem je to v lasti Mercatorja. Prouči naj se, sprememba prostorskega plana in da se tu načrtuje industrijska cona. Lokacija za takšno industrijsko cono je zelo optimalna, saj je blizu meje, blizu ceste, skorajda komunalno opremljeno, odmaknjeno od vasi, tako da direktnega vpliva strupa in podobnega na samo vas in naselje ne bi imelo. Zdi se mi, da bi bilo zelo umestno, da se to temeljito prouči in v to tudi zagristi.

Odgovor:

Župan – odgovor:

Kar se tiče samih industrijskih con moram povedati, da je občina v letošnjem letu prodala še 3 parcele – eno v IPC Brezina in dve v Dobovi, kar pomeni, da smo praktično vseh 5 con prodali, predvsem tudi zaradi naše dodatne spodbude za nakupe parcel v industrijski coni, kar pomeni, da se bo začelo tudi graditi. Kar se tiče tega zemljišča, moram povedati, da je bilo zemljišče zazidljivo in v zadnjem OPN-ju smo ga morali izvzeti na pobudo ministrstva, ker je poplavo območje. Vprašanje pa je, če je to zemljišče primerno in če je primerno, da bi občina takšno zemljišče kupovala. Na občini smo že že iščemo nove možnosti za gospodarski razvoj, saj vidimo, da vsaj te občinske parcele, ki so še samo 3 v Brezini, da bodo prodane in bomo v občini iskali nove možnosti širitve industrijskih con. Iskali bomo tiste, ki so ekonomsko tudi najbolj upravičene za nas kot občino.



Izpraševalec: Martin Preskar (DeSUS)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Na občinski cesti na relaciji Dvorce – Sobenja vas, se je jeseni sprožil plaz, ki je poškodoval cestišče. Zdaj je odtrgan že del cestišča, medtem ko je bila bankina že jeseni. Predlagamo, da se to sanira čimprej, ker gre tu tudi avtobusna linija za šolarje. Čiščenje brežine je že bilo izvedeno, zdaj je potrebno izpeljati še konkretne posege.
2. Glede križišča na Cerini je krajevna skupnost podala že dva dopisa na Urad župana. V planu je sanacija tega križišča v letu 2018 in 2019. Zadeva se vleče že cca 4 leta. Pri županu sva s predsednikom sveta KS že imela sestanek o tem vprašanju. Svetniki krajevne skupnosti nam ne verjamejo, čeprav sem jim povedal kaj je v planu in želijo pisni odgovor. Planiran je bil sestanek z županom, ki je bil odpovedan in si želijo, da pridobim odgovor pri županu za sanacijo tega cestišča. Svetniki vedo, da je nekaj novitet uvrščenih v planu cest. To križišče je dejansko nepregledno. Starši morajo 13 otrok voziti na avtobusno postajo zaradi problema na tem križišču. (dopisa v prilogi)
Pobuda Preskar_17.seja

Odgovor:

Župan – odgovor:

Glede plaza Dvorce – Sobenja vas bo Alenka Laznik zadevo preverila in bodo poskušali čimprej urediti. Glede križišča – investicijo poznamo, upam, da nam bo uspelo kot smo rekli. A proračuna za leto 2018 še nimamo, v rebalansu za leto 2017 pa velikih sredstev za ceste očitno ne bo.



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Gre za izvajanje Odloka o oglaševanju v občini Brežice. Ko se gost ali turist pripelje v Brežice, najprej naleti na po mnenju marsikoga pregrešno drago urejena krožišča. Na svetniško vprašanja nekaj sej nazaj smo dobili odgovor, da smo za dve krožišči (Pohanca, Dvorce) plačali skoraj 20.000 Eur. Za prvi vtis smo torej, čeprav verjetno na čisto preveč potraten način, poskrbeli.
Drugi vtis je precej slabši. Kar se tiče oglaševanja na vertikalnih površinah, so Brežice kot sračje gnezdo. Vse skupaj je kaotično. Videli boste panoje raznih oblik, velikosti, barv in tehničnih izvedb. Na eni nogi, na dveh nogah, z in brez diagonalnih podpor, takšne na kolesih in celo enega na kolesih, dvignjenih nekaj metrov v zrak. Razen tega je seveda precej panojev na zgradbah, kar še dodatno prispeva k \'\'pestrosti ponudbe\'\'. Občasno se pojavi še kak na travnik ob cesti postavljen avtomobil z oglasnim sporočilom, kot je bil tisti med Borštom in Krško vasjo, ki ga na srečo ni več. Pa potiskane cerade na ograjah in še kaj. Najhujše stanje je na odseku od rondoja na križišču Dobovske in Ceste svobode (TMS Sečen) do krožišča pri TUŠ-u. Panojev za jumbo plakate je ogromno: 73 panojev na dobrih dveh km ceste!
Prebral sem Odlok o oglaševanju v Občini Brežice iz leta 2009. Odlok najbrž ni slab, bi pa verjetno potreboval kake popravke, a se ga itak ne držimo. Na hitro nekaj kršitev:
7. člen pravi, da panojev \'\'ni dovoljeno postavljati na lokacije, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine\'\'. Dva panoja med pošto in vodovodnim stolpom zagotovo kršita to določbo, saj sta postavljena v neposredni bližini vodovodnega stolpa, najbolj znanega elementa mestne vedute in simbola občine.
.
8. člen pravi, da …\'\'(panoji) morajo biti oblikovani enotno v isti oglaševalski coni (oglaševalska cona je celotno vidno polje med dvema križiščema ali dvema cestnima odcepoma)\'\', … \'\'morajo biti postavljeni tako, da so v istem vidnem polju horizontalno poravnani\'\'. Če prideš od Čateža do semaforja pri blagovnici in pogledaš proti ETRŠ, vidiš 7 panojev. Niti dva nista horizontalno poravnana. Razen tega si teh 7 panojev ne po velikosti ne po obliki ne po konstrukciji ni preveč v sorodu.

Ob krožišču pri Hoferju podobna situacija. Pet panojev, vsak je malo drugačen.

Prav tako 8. člen pravi, da \'\'morajo (panoji) biti postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičenosti posameznih ambientov ali območij. Pri krožišču pri Tušu je neposredno ob krožišču 12 velikih panojev, pa še trije mali, v vidnem polju pa jih je vsaj še 5 nekoliko bolj oddaljenih. Verjetno to ustreza definiciji \'\'sporočilne zasičenosti\'\'.

28. člen pravi, da … \'\'neoddane površine morajo biti estetsko urejene\'\'. Kar ne precej mestih na pol strgani plakati visijo s panojev. Glej na primer zgornjo fotografijo.
2. odstavek 6. člena odloka pravi, da je pristojni organ za izvajanje tega odloka Oddelek za gospodarske javne službe. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka pa je Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.
Dajem torej pobudo, da omenjena organa čimprej pripravita načrt izvajanja Odloka o oglaševanju z opredeljenimi roki in da o ukrepih poročata občinskim svetu. V kolikor pa menita, da je Odlok pomanjkljiv oziroma ne omogoča izvajanja, pa naj podata predlog za spremembe oziroma dopolnitve odloka.

Odgovor:

Župan – odgovor:

Kar se tiče prvega dela, se strinjam, da je res izjemno grdo kar se oglaševanja tiče. Glede drugega dela bo odgovor podala direktorica občinske uprave. Težava pri tem je na območju celotne Slovenije. Dejstvo je, da bi te stvari morali urejati kmetijski inšpektorji, ki pravijo, da se v Sloveniji v to niso spustili. Pobuda občin je, da bi vsi ti objekti pa tudi manjši objekti, nezahtevni, prišli v pristojnost občine, da bi potem le-te izvajale inšpekcijskih nadzor nad tem. Med občinami je stališče glede tega zelo deljeno, saj to pomeni, da bodo občine dobile tudi nekaj dodatnih nalog
.
Direktorica – odgovor:

S tem vprašanjem se v občinski upravi že kar nekaj časa zelo aktivno ukvarjamo. Opravili smo tudi sestanke z inšpekcijskimi organi in z različnimi službami. Dejstvo je, da je to področje v pristojnosti občine, predvsem na tistih površinah, kjer so javne površine v lasti občine. Bistveno manj ali nič pristojnosti pa imamo na zasebnih zemljiščih, sploh če so kmetijska zemljišča, saj so v pristojnosti drugih inšpekcijskih služb, kar so nam večkrat povedali. Aktivno se ukvarjamo z ureditvami, ki so na javnih površinah, ki jih je v Brežicah zelo malo. Večina oglaševalskih panojev stoji na zasebnih zemljiščih, kar morajo urediti pristojne inšpekcijske službe. V okviru občinskega prostorskega načrta smo že zastavili ene smernice, da bomo v mestnih jedrih ali v obcestnih zemljiščih oz. križiščih, kjer bomo podali določena izhodišča za postavitev teh panojev. Ne moremo pa doseči, kar nas že več let moti, da na zasebnih zemljiščih ni občina tista, ki lahko prepove postavitev tega. Popolno pristojnost imamo na svojih zemljiščih, na ostalih pa lahko določimo omejitve, usmeritve in prav s tem se zdaj ukvarjamo in računamo, da bomo do konca leta to tudi pripravili.



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 17. seja Občinskega sveta občine Brežice (27.03.2017)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Konec leta 2015 je župan sklical izredno sejo občinskega sveta o dogajanjih v zvezi z begunci. Seja je bila 2.11.2015 v Dobovi. Med drugim se je pojavilo vprašanje, kako je s povračilom izpada dohodkov, ki so jo zaradi različnih dejavnikov utrpela naša podjetja. Šlo je po eni strani za potencialne težave v turizmu, po drugi pa fizično preprečen dostop strankam do na primer dobovskih vulkanizerjev, do veterinarske bolnice v Brežicah itd.
Darko But z Uprave RS za zaščito in reševanje je na izredni seji obljubil, da bo škoda povrnjena, in to v celoti, ne da bi morala občina prej aktivirati svoje rezerve, kar se da razbrati iz posnetka seje. Kmalu po seji so bila podjetja pozvana k oceni škode, kar so tudi storila in podatke posredovala na občino. Potem je vse skupaj nekam potihnilo. O tematiki sem nekajkrat sprožil razpravo na sejah odbora za gospodarstvo. Predsednik odbora, hkrati \'\'gospodarski\'\' podžupan, nam je poročal o tem, da je država pomagala turizmu v obliki sofinanciranja marketinških dejavnosti, kar je bilo tudi realizirano. Izvedeli smo, da bo nekaj denarja prišlo za obnovo asfalta v Dobovi, kar vse skupaj ni nič narobe, medtem ko do pomoči ostalim še ni prišlo. Podžupan je nekajkrat obljubil, da nam bo posredoval korespondenco med občino in državo, a obljube mu nikakor ni uspelo izpolniti. Na zadnji seji odbora za gospodarstvo sem sprožil to temo in sprejeli smo stališče, da \'\'občinska uprava pošlje dopis na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), v katerem zahteva jasen odgovor, ali bo izplačana kakšna odškodnina gospodarskim subjektom, ki so v preteklem letu na prej omenjeno ministrstvo oddali oceno škode zaradi migrantske krize.\'\' Pred časom pa smo prejeli odgovor MGRT-ja na dopis pomočnika vodje oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj. Odgovor pravi, da država za povračilo nima zakonske osnove, pri čemer se sklicujejo na dva zakona v zvezi z naravnimi nesrečami in podobnim. Nad takim odzivom vlade sem razočaran. Pravi, da nimajo zakonske osnove, saj ne obstaja ustrezen zakon. Pri tem pa so državni organi tisti, ki so (najbrž brez ustrezne zakonske podlage) preprečevali dostop do gospodarskih subjektov. Razen tega je vlada tista, ki bi lahko oziroma morala parlamentu predlagati, da sprejme interventni zakon ali kaj podobnega. Tega niso storili, ampak so raje postavljali žico in sprejemali, po vsej verjetnosti neustaven, Zakon o tujcih.
Po drugi strani pa sem razočaran tudi nad občino, ki svojega dela ni opravila dobro. V tistih časih je bil župan skoraj vsak dan pred kamerami in modroval o beguncih in bremenih, ki jih nosi naša občina ter o ogroženosti naših ljudi (ki realno nikoli ni obstajala) ter s tem dvigal paniko in potenciral nevarnost izpada dohodkov v turizmu, sklical je izredno sejo itd. Skratka, izkoristil je priložnost za nabiranje političnih točk. Ko pa je bilo treba opraviti neko resno delo stran od oči medijev, pa tega ne počne ne župan, ne podžupan, ne direktorica občinske uprave, ne vodja oddelka, ampak pomočnik vodje oddelka. On je glede na moje izkušnje v redu človek in sposoben javni uslužbenec, je pa kljub temu nekdo, ki je na petem klinu hierarhične lestvice. Morda nas tudi zato vlada ne jemlje resno. Skratka, pričakoval sem več truda občinske uprave in boljše rezultate na tem področju. Glede na to, da z državno pomočjo očitno ne bo nič, bo verjetno treba sporočiti gospodarskim subjektom: Obrazce za prijavo gospodarske škode ste izpolnjevali brez veze, hvala za vaš trud. Druga možnost pa je, da poskusimo poiskati kako rešitev v okviru občinskih financ. Zato postavljam tri svetniška vprašanja na to temo:
• Kolikšen izpad dohodkov so prijavili naši gospodarski subjekti? Prosim za tabelico po podjetjih.
• Ali obstaja kaka podlaga za popolno ali delno povračilo škode iz proračuna občine Brežice?
• Če taka podlaga ne obstaja, ali je možno, da občinski svet s sprejetjem ustreznega odloka ustvari tako podlago?

Odgovor:

Župan – odgovor:

Za prvi odgovor sicer nimam točnega odgovora, a gre za okoli 3 milijone EUR. Pri drugem odgovoru – občina lahko sprejme odlok, če so podlage v državni zakonodaji. Pri podjetjih je še posebej pomembno, saj gre za neke vrste pomoč, ki bi jo podjetja morala priglasiti. Ni res, da samo pomočnik kontaktira z ministrstvom. Imeli smo nekaj sestankov z ministrom, mislim, da je bil tudi Jure Pezdirc zraven in je povedal, da ni pravnih možnosti. V kolikor država ne sprejme zakona, občina v tem primeru tudi nima nobenih pravnih možnosti, da da sredstva za pomoč podjetnikom. Ne predstavljam si, kje bi mi dobili 3 milijone EUR, da bi jim povrnili škodo, če so seveda te ocene prave in če bi lahko dali. Ni bilo tudi pravne osnove za povračilo škode ob žici pa sta vlada in parlament sprejela pravno osnovo. Če bi bila volja s strani ministrstva ali iz vlade, bi lahko tudi to spremenili. Občina tu ne more nič pomagati. Danes sem govoril z Romanom Matjašičem, ki pokriva gospodarstvo in pravi, če ni pravnih podlag, tudi občinski svet ne more sprejeti odloka.


Podžupan Jure Pezdirc – odgovor:

Opozoriti moram, da je Evropa vseskozi v nevarnosti novega begunskega vala in tudi ta »če bo«, je lahko po t.i. »balkanski poti« in lahko se nam zgodi zelo hitro ali pa malo kasneje enaka situacija kot smo jo imeli nedolgo nazaj. Skrbi me predvsem to, da z državo nimamo urejeno »kaj bo, če bo«. Govorimo o odškodninah in o tem, kaj vse bi morali narediti, mi pa hkrati nimamo urejene zadeve. Kaj bo s t.i. »centrom«? Kaj bo, ko se bo oz. če se bo zaprl mejni prehod? Kaj bomo potem rekli… Potem bomo imeli težavo mi na Odboru za gospodarstvo, kot tudi na občini, ko bodo spet ti isti podjetniki prišli do nas in rekli, da takrat je to bilo, se je uredilo, ampak mi nismo nič naredili. Ampak »kaj mi nismo dobro naredili«? To je dobro vprašanje. Mi smo imeli kar nekaj sestankov tako z ministrom kot tudi strokovne službe in župan z ministrstvom za gospodarstvom in ostalimi. Kaj je bilo dejansko sporočeno? Da se zadeva urejena in bo urejena. Potem, ko ni bila pa pač ni bila. Pozivam tudi parlamentarne stranke, ki ste zastopane v tem občinskem svetu in ste tudi zastopani v državnem zboru, da to zadevo odprete in uredite, ker niso samo Brežice takšen primer. Enak primer je Šentilj in še kje… Ko se bo zgodilo, bi bilo odlično, da imamo to zadevo urejeno in da bomo vedeli kako bomo odreagirali in kako bodo naše gospodarske družbe in ostali zaščiteni.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Dajem pobudo, da občina Brežice:
1. izvede sanacijo železnih mostov preko Save in Krke na LC 026031, skupaj z ureditvijo križišča z državno cesto št. 1206, in prometno ureditvijo za dvosmerni promet osebnih vozil in dograditvijo pešpoti, skupaj z ogrevalnim sistemom vozišča na obeh mostovih,
2. da se promet ponovno odpre (vsaj za kolesarje in pešce),
3. da se izklopijo luči javne razsvetljave, če objekt v resnici ni varen za promet.

Obrazložitev:
Podpiram javno izraženo odločitev in pričakovanje župana, da bodo svetniki z zagotavljanjem sredstev v proračunu za leto 2017 in 2018 omogočili sanacijo obeh mostov.
Mnenja sem, da je sedaj planirana obnova nezadostna, ponovno polovičarska in na koncu najdražja, kot je to bil primer že pri nekaterih drugih objektih.
Če izhajamo iz ocenjene vrednosti obnove obeh mostov (1,2 mio eur), bi lahko za vzdrževanje vsako leto v 20 letih namenili 60.000,00 eur in do takih poškodb ne bi prišlo. Kolikor se spomnim, je vzdrževanje zajemalo predvsem ali samo pluženje, posipanje in pometanje cestišča spomladi. Nisem opazil, da bi kdo kdaj čistil izlivke in druge elemente mostov.

SPIT d.o.o., NOVA GORICA, v PZI dokumentaciji, načrt gradbenih konstrukcij navaja, da so »vozlišča v spodnjem pasu glavnih nosilcev so zapolnjena s peskom in blatom, izlivniki in dilatacije so na vozišču zamašeni. Deloma se je zaradi navedenega, kar je posledica nerednega vzdrževanja korozijsko stanje zlasti spodnjega dela konstrukcije predvsem ob priključnih vozliščih glavnega nosilca s prečniki močno poslabšalo« in da je »zaradi slabo izvedene zaščite pri zadnji sanaciji je korozija na več priključkih prečnikih na glavni nosilec napredovala« ter, da se »jeklena konstrukcija se pred korozijo materiala zaščiti pasivno s premaznimi sredstvi, ki zagotavljajo pričakovano veliko trajnost (H), več od 15 let po standardu ISO 12994 za najmočnejše obremenjeno okolje z raztopinami soli«.

V zvezi s temi navedbami sem mnenja, da gre za tako stanje (kljub kar dolgi 20-letni dobi od zadnje obnove) krivce iskati izključno pri investitorju obnove in investitorju izvajanja vzdrževalnih del, to je občini Brežice, saj zgornje ugotovitve kažejo na malomarnost odgovornih pri zagotavljanju nadzora gradnje in organizaciji (tudi zagotavljanju zadostnih sredstev?) za vzdrževanje ter nadzoru vzdrževanja.

Da do tega ne bi več prihajalo, je potrebno na oba mostova vgraditi ogrevalne sisteme za topljenje snega in ledu, ali pa vsaj vzdrževanje organizirati tako, da se vozišče posipava izključno s peskom, ali pa se v najbolj kritičnih dneh mostova zapre za promet. Projektantova rešitev navaja zaščitne premaze ob sanaciji z dobo delovanja proti rjavenju 15 let. Ta doba se z predlaganimi ukrepi podaljša.

V skladu z navedbami projektanta, je nujno zagotoviti redno ustrezno vzdrževanje objekta (čiščenje izlivnikov in dilatacij ter vozlišč) in nadzor nad njim, kar bi morale zagotavljati občinske službe, kar do sedaj očitno ni bil slučaj.

Na mostovih je obešenih kar nekaj komunalnih naprav in vodov (v bodoče naj bi bila tudi kanalizacija) in so širine mostov za dvosmerni promet minimalne (čeprav je skoraj celo stoletje promet potekal dvosmerno), bi bilo potrebno k objektom dograditi ustrezno ploščad za hojo in obešanje komunalnih vodov in naprav.

Mnenja sem, da iz objavljene dokumentacije projektanta nikjer ne izhaja ugotovitev, da je potrebno most zapreti za promet, zato ga je potrebno nemudoma odpreti vsaj za pešce, motoriste in kolesarje.

Če je objekt v resnici tako statično nevaren (glede na izkušnje iz nekaterih drugih objektov pa to ne verjamem), da po njem promet ni možen, potem tudi razsvetljava na njem ni potrebna in jo je potrebno izključiti.
SAVSKIMOST

Odgovor:

Obstoječa prometna ureditev starih mostov čez Savo in Krko (lokalna cesta LZ026031) je aktualna od jeseni leta 1996, po obnovi mostov in inundacije. Odločitvi, za obstoječo prometno ureditev, so botrovala predvsem sledeča dejstva:
- najožja točka vozišča je široka 4,67 cm, kar ne dopušča niti dvosmernega prometa, še manj pa kombinacije dvosmernega prometa v kombinaciji s peš prometom,
- iz Policijske postaje Brežice so takrat poročali, da je bilo v času ko je bil most še dvosmeren (pred 1988) veliko prometnih nesreč na križišču iz državne ceste (cesta R2-419, Krška vas - Čatež) na most čez Krko, pri čemer je prihajalo do tragičnih primerov predvsem za zavijalce iz smeri Krške vasi (levo zavijanje)
- tudi različni inšpektorati so takrat ugotavljali, da je potrebno za kakršnokoli drugačno rešitev od obstoječe (npr. promet v drugo smer) rekonstruirati priključek mosta čez Krko na cesto R2-419, in sicer bi morali na cesti R2-419 vzpostaviti pas za leve zavijalce ter vzpostaviti pregledno bermo (zagotoviti zadostno preglednost za kar bi bilo potrebno odstraniti znatno količino hribine na obronku R2-419, zgraditi velike podporne zidove itd) oz. poiskati podobno rešitev.

Most se je leta 1996 obnovil kot kulturni spomenik, njegov status danes je tudi tak, kar narekuje tudi primerno obnovo. Predlogi po npr. konzolnem obešanju dodatnih kolesarskih stez oz. površin za pešce, so se v preteklosti že pojavljali, vendar bi s takimi ureditvami znatno vplivali vsaj na izgled mostov (seveda pa tudi na statiko...), ki sta bila pred cca 110 leti zgrajena.

Trenutno je v Občini Brežice kot prehod čez Savo aktualen most čez Savo pri Čatežu ob Savi. Po zaprtju starih mostov čez Savo in Krko je ta zelo obremenjen. V zvezi s tem je bil v novembru 2016 pri ministru za infrastrukturo izpeljan sestanek ter sprejet dogovor, da se nemudoma pristopi k postopkom za izgradnjo mostu čez Savo po Državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice, ki obravnava tudi izgradnjo vzhodne obvoznice z mostom čez Savo. V letih 2017 in 2018 naj bi se izvedla vsa pripravljalna dela (projekti, zemljišča....), v letu 2019 pa naj bi se pričela gradnja novega mostu (približna lokacija: navezava med cesto R2-420 proti Dobovi, (območje bivših hlevov) proti krožišču pred Termami Čatež). Nov most čez Savo je državna investicija.

Obstoječi most čez Savo pri Čatežu ob Savi, se po izgradnji novega mostu obnovi s strani Direkcije RS za infrastrukturo, Občina Brežice pa lahko, če se tako odloči sama sprovede postopke za umestitev kolesarskih stez itd. na obstoječ most čez Savo.

Glede na to, da bodo po izgradnji novega mostu čez Savo ter rekonstrukciji starih mostov čez Savo in Krko, na kratki razdalji obstajale kar tri povezave čez reko Savo, se bo Občina naknadno odločila kakšen standard bo vzpostavila na njih (mišljeno npr. ali bodo kolesarske steze na konzolah..., ločene peš povezave), saj ni smiselno zagotavljati najvišji standard na vseh treh objektih, prav tako pa bi bilo tako finančno breme preveliko.

Glede zimskega vzdrževanja mostov čez Savo in Krko pa bi bilo najboljše če bi se mostova čez zimo zaprla za ves promet. Ni problem samo sneg in pluženje, največji problem je nevarnost poledice, kajti na območju mostu je pozimi še povečana vlažnost zaradi reke spodaj in prihaja do kondenzacije vlage in zmrzovanja le te, kar pa samo zahteva dosti več preventivnih posipov. Tudi v primeru ogrevanja mostu bi še vedno imeli problem s soljo, kajti vozila bi nam na kolesih še vedno prinašala sol na vozišče mostu in posledično tudi na konstrukcijo mostu. V primeru vgradnje ogrevalnega sistema bi bilo potrebno odstraniti asfaltno plast, vgraditi ogrevalni sistem in nato na novo asfaltirati vozišče. Strinjamo pa se, da je potrebno več pozornosti nameniti rednemu vzdrževanju mostu in pregledom konstrukcije ter s tem zmanjšati vzdrževalne stroške.

Most je zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu zaprt za ves promet. Statično je konstrukcija v zelo slabem stanju ter ne prevzema obremenitev tako, kot so bile pri konstruiranju predvidene, zato občina v takem stanju objekta ne more prevzemati odgovornosti za varno uporabo mostu. Promet je zaprt za vse udeležence, tudi pešce in kolesarje, zaradi njihove lastne varnosti.

Koncesionarju vzdrževanja javne razsvetljave je bil naročen odklop luči iz omrežja javne razsvetljave.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Vprašanje se nanaša na zaprto odlagališče odpadkov v Dobovi in sicer krajane zanima, ali se na tem področju izvaja obratovalni monitoring ali druga oblika nadzora za podzemne, izcedne in meteorne vode in pa emisije snovi v ozračje? Če se, kakšni so pokazatelji nadzora?

Odgovor:

Na zaprtem odlagališču nenevarnih odpadkov Dobova se, v skladu z zakonodajo, redno izvaja obratovalni monitoring onesnaženosti odpadnih voda, torej na letni ravni 2 x meritev parametrov v izcednih vodah, 2 x meritev v meteornih vodah, 3 meritve v podzemnih voda in 2 meritvi emisij v zrak. V preteklem letu je meritve kot najugodnejši ponudnik izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Novo mesto, ki je tudi pripravil končno poročilo. Del zgoraj omenjenega poročila je tudi Hidrogeološko poročilo, potrebno je priložiti še meteorološke podatke itn. Poročilo se odda na ARSO do konca meseca marca tekočega leta. Sicer je bilo odlagališče leta 2005 zaprto na način (večina odlagališč v Sloveniji v tistem času je bila, na podlagi odredbe Ministrstva, zaprta na ta način), da dno telesa odlagališča ni tesnjeno, zato izteka izcedna voda v podtalje.

Za leto 2016 torej še nimamo končnega poročila, podatki z leto 2015 pa so sledeči:
Izcedne in meteorne vode ter podzemne vode – nekaj osnovnih in indikativnih parametrov je presegalo opozorilno spremembo.
Emisije v zrak - sicer ni mejnih vrednosti, sproščata se metan in ogljikov dioksid, viden pa je trend upadanja vrednosti, kar pomeni vedno manj razpada organskih snovi..

Pripravila: Jadranka Novoselc, Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Na križišču v Cerkljah, iz smeri mostu proti Krškem (gre za smer iz Dolenje Pirošice), podajam pobudo za postavitev ogledala, ker je zelo nepregledno križišče.

Odgovor:

Ogledali smo si omenjeno križišče državne ceste R2-419/1206 in lokalne ceste LC 024051. Ker gre za poseg oz. postavitev ogledala v varovalnem pasu državne ceste, v takšnih primerih postavlja signalizacijo oz. ogledalo Direkcija RS za infrastrukturo. Ker gre v tem primeru za nepreglednost v križišču zaradi visoke žive meje oz. cipres, lahko iz preteklih izkušenj povzamemo, da dokler ne bo na tem delu ustrezno obrezana živa meja Direkcija ne bo ukrepala oz. postavila ogledala, bomo pa vaše opozorilo posredovali pristojnim službam.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam pobudo krajanov za križišče pri Budiču, da se preveri možnost ureditve krožišča po sistemu kot je v Krškem. Vemo, da je stari most zaprt in krajani, ki delajo v Brežicah iz kranjske strani ter gravitirajo potem proti Cerkljam, opažajo, da so vse večji zastoji.

Odgovor:

Glede zastojev na semaforiziranem križišču na Čatežu smo se dogovorili z Direkcijo RS za infrastrukturo, da bo reprogramirala delovanje semaforjev in sicer se bo podaljšal interval zelene luči iz smeri Brežic med 14.30 uro in 17.30 uro. Pobudo za ureditev krožnega križišča bomo posredovali Direkciji RS za ceste.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Imam vprašanje vezano na parkirišča za avtodome. Bila je pobuda SMC-ja, da potrebujemo parkirišča za avtodome in mislim, da smo zadevo premaknili. Glede na to, kar opažam, ne vem, če je to pravi namen. Imamo možnost malo večjega parkirnega prostora, da se avtodom parkira, a pričakoval sem, da imajo tudi možnost priklopa na elektriko, možnost spuščanja odpadnih voda, a kot je videt gre le za večji parkirni prostor. Ne vem, ali je zadeva že zaključena oz. ali bo še dograjena manjkajoča infrastruktura in ali imamo v planu še kaj zraven. Pred božičnimi prazniki imamo kar nekaj italijanskih gostov z avtodomi in jih bo spet vsepovsod, kar je sicer normalno, če so notri ljudje, a ni prav, da opravljajo svoje potrebe po javnih površinah.

Odgovor:

V ulici Pod obzidjem v Brežicah je bilo konec leta 2016 zgrajeno manjše avtodomsko parkirišče, za katerega ni predvidena izvedba infrastrukturne oskrbe, ampak so parkirišča zgolj večjih dimenzij kot so običajna oz. primerna za avtodome. V središču mesta nismo želeli vzpostavljati avtodomskega parkirišča z vsemi uslugami, saj menimo da to ni primeren prostor. Na Prešernovi cesti v Brežicah pa se pripravlja dokumentacija za izvedbo avtodomskega parkirišča, ki bo nudilo tudi vso potrebno infrastrukturo (voda, elektrika, odvod fekalij…). Zasnovano je na parceli v lasti Občine Brežice nasproti bivšega Doma upokojencev. Parkirišče na Prešernovi cesti bo sicer nudilo možnost priklopa na infrastrukturo, ne bo pa nudilo možnosti razpiranja baldahinov ob avtodomih, zato se bo na območju ob samem parkirišču postavila tudi osnovna urbana oprema (klopi, mize, igrala…).

Pripravil: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pobuda gre v smeri vzdrževanja naših ulic, cest v delu pod bivšim nazivom »Stara kolonija« - Orehova aleja, Gubčeva ulica, vpadnica Bizeljska cesta, ki so vse v zelo slabem stanju, a so ceste, ki jih domačini in tudi turisti uporabljajo v zelo veliki. Naša glavna vpadnica si zasluži obnovo. Mislim, da so celo bila predvidena finančna sredstva, a ta niso bila v zadostni meri ali previsoka cena ponudnika, o tem ne bom razpravljal. Zanima me, kaj se na tem področju lahko predvideva v nekem normalnem časovnem obdobju.

Odgovor:

Za obnovo Bizeljske ceste in pločnika je bila v letu 2016 izdelana projekta dokumentacija (PZI). Projekt je vseboval tudi obnovo kanalizacije na tem območju. Ker je bila vrednost del precej večja kot zagotovljena sredstva v proračunu, občina ni pristopila k izvedbi. V letu 2017 je predvidena obnova Dobovske ceste in izgradnja pločnika in kolesarske steze od gradu do rondoja v Trnju ter dokončanje povezovalne ceste in izgradnja pločnika od priključka na Dobovski cesti do vhoda na HE Brežice. K obnovi Bizeljske ceste pa bomo pristopili ko bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Samo Stanič (SMC)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Krajani Marofa (pri tovarni Pohištva) smo dali pobudo za ureditev ceste že na začetku mandata. Zdaj so se stvari premaknile v pravo smer. Zanima me, v kateri fazi je rekonstrukcija te ceste in kakšen je terminski plan?

Odgovor:

Za Trdinovo cesto v Brežicah se trenutno dokončuje projektna dokumentacija PZI (projekt za izvedbo) na odseku med Bizeljsko cesto in ulico Marof-jug. Za spodnji odsek Trdinove ceste (Marof-jug do Dobovska cesta) je potrebno zaradi spremembe priključka na Dobovsko cesto pridobiti gradbeno dovoljenje in postopek voditi na drugačen način kot na zgornjem delu. V letu 2017 nameravamo pridobiti dokumentacijo za celotno Trdinovo cesto ter urediti vsaj del lastniških vprašanj. Sama izvedba pa je predvidena po letu 2017 v odvisnosti od sredstev v proračunu. Potrebna sredstva za izvedbo bodo znana, ko bo dokončana projektna dokumentacija.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Igor Zorčič (SMC)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V službo se vozim iz svojega stalnega naslova na Velikih Malencah. Zadnji dnevi so zelo megleni in kar z zaskrbljenostjo opazujem otroke, ki hodijo na relaciji ob državni cesti Krška vas – Budič, od hiše Tomič proti Horvatiču. Pobuda, predlog oz. vprašanje gre v tej smeri, da občina predstavi načrte, ki jih ima v zvezi s tem, glede na predvideno, tudi kolesarsko stezo, ki se bo gradila v prihodnosti proti Krški vasi in sicer tudi z neko pobudo, da se morda čim prej uredi ta povezava med temi hišami, prav zaradi varnosti otrok in ostalih udeleženih na cesti. Opažam, da ima en gospod ob tej cesti tudi avtoelektriko in da avti prihajajo na cesto. Prej smo govorili tudi o zaposlovanju in gospodarstvu. Oni imajo verjetno tudi velike težave glede na to, da mu avti in kamioni švigajo 100 km/h in s podobnimi hitrostim mimo. Varnost je tam zelo ogrožena. Podajam pobudo, da se to uredi in da nam občina predstavi načrt v zvezi s tem.

Odgovor:

Občina Brežice na odseku državne ceste Velike Malence – Krška vas pripravlja projektno nalogo, ki opredeljuje fazno izgradnjo površin za pešce na strani ceste, kjer so objekti oz. se razmišlja tudi o izvedbi večnamenske poti (kombinacija s kolesarsko povezavo), kar se še raziskuje. Dokumentacijo bomo, kot je to v navadi uskladili s Krajevno skupnostjo. S strani Krajevne skupnosti Velike Malence je bila na Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI, upravljalka ceste) posredovana pobuda za nižjo omejitev hitrosti na celotnem odseku Krška vas -Čatež (na podlagi skritih meritev izvajanih s strani Občine v novembru 2016), za kar pa je DRSI v decembru 2016 pozvala Policijsko upravo Novo mesto, da se izvaja poostren nadzor hitrosti vozil v območju razpršene gradnje na tem odseku. Poziv za omejitev hitrosti bomo ponovno naslovili na DRSI tudi z Občine.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pred leti je bila cesta Ponikve – Globočice kategorizirana kot lokalna cesta. Na Zavodu za gozdove so zapisali, da gre za gozdno cesto. Ne vem, če je kdo na občini o tem seznanjen. Cesta od Ponikve do Velike Doline je bila ravno tako občinska. Del omenjene ceste, od Pisank do Ponikve (750 m), smo pred leti, ko še ni bila občinska, zgradili in asfaltirali s sredstvi krajevne skupnosti, prebivalcev, tudi lastnikov parcel. Gozdno gospodarstvo je po cesti vozilo in jo uničilo. Cesto so nato dali nazaj krajevni skupnosti, saj ni več občinska oz. lokalna, temveč je javna pot, ki se nato nadaljuje v gozdno cesto. Prebivalce to zelo moti. To je bila lokalna cesta Ponikve – Globočice, zdaj je nazaj gozdna cesta. Prej omenjenih 750 m je že čisto uničenih in je spet v pristojnosti krajevne skupnosti. Glede tega želim pojasnilo in odgovor, da vemo tudi, kdo o tem odloča, saj o tem v kraju nismo odločali. Da gre za gozdno cesto sem izvedel slučajno.

Odgovor:

Cesta Ponikve – Subanov mlin je v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v občini Brežice (Uradni list RS, št. 76/12) še vedno kategorizirana kot javna pot JP 529471 Ponikve – Subanov mlin. Je pa res, da je želja Zavoda za gozdove, da bi se del ceste (makadamski del od konca vasi Ponikve do Subanovega mlina) prekategoriziral v gozdno cesto. Ta del ceste se tudi vzdržuje preko razpisa za vzdrževanje gozdnih cest in ne s strani krajevne skupnosti, čeprav vsako leto prejmete sredstva tudi za vzdrževanje te ceste.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 15. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.12.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V poročilu župana o delu med sejama sem opazil, da so predstavniki občine na ministrstvu nekaj zadev pregledali. Cesta Čatež – Obrežje, o kateri sem že na eni izmed sej govoril, da je v zelo slabem stanju, je tukaj zelo malo omenjena. Omenjeno je le toliko, da gre za reševanje zožitve ceste v Podgračenem. Menim, da samo reševanje zožitve ni zadosti. Gre za lokalno cesto, ki je v občini med slabšimi, tako po konstrukciji, izvedbi kot že dober del (Podgračeno – Ribnica in Nova vas) je v takem stanju, da skoraj ni niti prevozna, saj je krpana na vseh koncih. Sanacija je nujna. Ovinek med Ribnico in Podgračenem oz. ta cesta je nujna celovite konstrukcije in da je v poročilu le omenjena, je nerazumljivo. Cesta je republiška, povezuje Hrvaško in Slovenijo, je zelo obremenjena, zelo prometna in da ministrstvo in vsi prisotni niso kaj več napisali o tej sanaciji, me zelo preseneča, saj govori le o sanaciji zožitve v Podgračenem.

Odgovor:

Občina je vsakokratna vprašanja glede zožitve v Podgračenem sprožala v smislu celovite ureditve cestnega odseka čez celotno Podgračeno, se pravi z rešitvami za zožitev, umestitvijo površin za pešce ter ureditev ceste. V območju naselja Podgračeno se bo torej cestni odsek celovito obravnaval in ne zgolj zožitev sama, za kar se po poročanjih z DRSI že pripravlja projektna naloga ter pričenjajo postopki za izdelavo dokumentacije, ki naj bi rezultirala v izvedbo leta 2019. Strinjamo se z vami, da bi bila potrebna obnova tudi na drugih cestnih odsekih te ceste, kar bomo prav tako sprožili, saj je možno del teh stvari rešiti tudi čez redno vzdrževanje na državnih cestah.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Na Telekomovi spletni strani http://www.telekom.si/pomoc-in-podpora/teme-pomoci/pokritost-in-dostopnost/gradnja-opticnega-omrezja so prikazane tako imenovane sive lise, kjer naj bi v prihodnje gradili optično omrežje. V naši občini so označene 3 t. i. sive lise kot je prikazano spodaj.

Ko sem na Telekomu želel pridobiti informacije glede časovnega plana izgradnje tovrstnega omrežja na področju »Krška vas – Malence – Boršt«, mi je sogovornica Telekoma odgovorila, da je to v domeni Občine Brežice. Zato prosim za podrobnejšo informacijo glede statusa tega projekta. Obenem prosim za enake informacije za preostali dve »občinski sivi lisi« (glej sliko zgoraj).
Glede ne dejstvo, da nekateri občani občine Brežice nimajo možnosti priključitve niti na širokopasovni internet (kar je v današnjem času skoraj nepojmljivo), kaj šele na optično omrežje, me naprej zanima, ali imate kakršnikoli informacije iz strani Telekoma v zvezi z gradnjo ustreznih kapacitet?

Odgovor:

S strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bili v januarju 2016 objavljeni okvirni terminski načrti objave javnih razpisov za ukrepe PRP 2014-2020 v letu 2016. Iz katerega sledi, da se v drugi polovici leta 2016 napoveduje javni razpis za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Prav tako je objavljen opis projekta »The RuNe project – Rural NEtworks« (v nadaljevanju RuNe), iz katerega naslova bo možno počrpati evropska sredstva v ta namen.

Občina želi pridobiti razpoložljiva sredstva po javnem razpisu s strani Ministrstva ali pristopiti k projektu RuNe (evropski sklad za strateške naložbe). V ta namen spremljamo aktivnosti in smo v marcu 2016 naročili izdelavo Načrta razvoja širokopasovnih omrežij (v nadaljevanju Načrt) v občini Brežice.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter zunanji deležniki je v sklopu Načrta objavilo pregled zmogljivosti omrežnih priključnih točk (OPT) po občinah, za Brežice lahko razberemo, da je od 10.437 št. gospodinjstev:
- 7.897 št. OPT zmogljivosti med 0 in 30 Mb/s,
- 2.795 št. OPT med 30 in 100 Mb/s in
- 1.473 št. OPT nad 100 Mb/s.

Republika Slovenija bo z javnimi sredstvi sofinancirala gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije, ki bodo omogočala dostopne hitrosti vsaj 100 Mb/s za 96 % gospodinjstev in vsaj 30 Mb/s za 4 % gospodinjstev. Ministrstvo je po javnem pozivu ugotavljalo tržni interes pri operaterjih za izgradnjo omrežja z lastnimi sredstvi, z zaključkom v mesecu septembru 2016. Kar prikazujete iz spletne strani Telekoma, je prikazan interes, za izgradnjo omrežja s strani operaterja Telekoma po zaključenem prvem krogu izražanja tržnega interesa. Za občino Brežice je bil tudi izražen tržni interes s strani projekta RuNe (Junckerjev sklad) za več kot 6.800 priključkov. Med temi naselji sta tudi Krška vas, Boršt, Artiče, Sela pri Dobovi, Trebež in Velike Malence. Tržni interes se na nekaterih delih prekriva med operaterji. Predvidoma v roku enega meseca bo zaključen drugi krog za področja, na katerih je več različnih operaterjev izrazilo interes, da bi gradili z lastnimi sredstvi. Postopki potekajo na Ministrstvu. Ko bodo znani izkazani tržni interesi, bo Občina Načrt predložila v potrditev občinskemu svetu. Znano bo tudi iz katerih virov se bodo sredstva lahko pridobila (Kohezijski sklad, RuNe).

Pripravila: Mateja Hotko, svetovalka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam še vprašanje glede pločnika Župelevec II. faza. Kolikor mi je poznano se v letošnjem letu ni zgodilo ničesar, ni opravljen odkup zemljišča, niti projektant še ne ve kje bodo avtobusna postajališča. Čas pa hitro teče in zopet bomo naslednje leto na istem kot letos. Prosim, da se realizira vsaj, kar je v proračunu namenjeno, tako da v naslednjem letu steče nadaljevanje izgradnje.

Odgovor:

Projektna dokumentacija za II.fazo projekta se izdeluje, v določenih točkah pa tudi še usklajuje.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Že drugo leto je od oddaje podpisov krajanov Vrhnja in Slogonskega, ki so prosili za namestitev prometnega znaka za zmanjšanje dovoljene hitrosti iz 90km/h na 70km/h. Po večkratnem povpraševanju odgovornih služb, je bilo obljubljeno, vendar tudi tukaj se ni zgodilo še nič. Krajani so ogorčeni in krivdo valijo na mene osebno, ker nisem dovolj prepričljiva. Prosim, da se to v čim krajšem času namesti in s tem zagotovi večja varnost peščev in kolesarjev.

Odgovor:

Kot je bilo dogovorjeno bomo ožje območje naselja Vrhje, ki je obojestransko poseljeno opremili z znaki za omejitev hitrosti 70 km/h. Znaki so naročeni pri koncesionarju in bodo v krajšem času tudi postavljeni.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ponovno podajam vprašanje, ki sem ga podala že pred enim letom. Ker je lani veter odlomil utripajočo luč nad prehodom za pešce v Župelevcu, se do danes kljub mojim opozorilom, da je nevarno z otroke, ki prečkajo cesto zjutraj na avtobusno postajališče, posebej v jesenskem in zimskem času, ko se vidljivost zaradi goste megle še poslabša, ni zgodilo nič. Nihče ni ukrenil ničesar razen znaka, ki označuje prehod. Bič je potreben, še zlasti zaradi tega, ker večina voznikov hitreje vozi kot je dovoljeno. Otroci so v nenehni nevarnosti vsako jutro. Prosim, da ukrepate, se dogovorite kdo nosi odgovornost za nabavo novega in opremite prehod kot določa zakon.

Odgovor:

Občina je v skladu z vso zahtevano dokumentacijo izpolnila svoje obveznosti in celotno investicijo predala v upravljanje DRSI. Na težavo jih že dalj časa opozarjamo in zahtevamo odpravo napake, vendar se do danes še ni uspela razrešiti. Ponovno jih bomo pozvali k rešitvi in upamo, da bo zadeva kmalu sanirana.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Herman Premelič (SMC)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Kar nekaj krajanov se je name obrnilo s vprašanjem, kam z uničenimi valovitimi strešnimi ploščami, za katere vemo, da vsebujejo azbest. To pomeni, da so okolju in človeku nevarne in spadajo med nevaren odpad. Kot veste je bila na Bizeljskem in okolici, leta 2011, strašna toča, ki je poleg pridelka uničevala tudi vozila, strešno kritino in ostale dobrine. Uničene strešne plošče so se zbirale na deponijah, se ustrezno ovile in označile. Občina Brežice je poskrbela za odvoz, za kar smo vam bili hvaležni. Vsi takrat zaradi različnih razlogov (največkrat finančnih) nismo uspeli takoj prekriti objektov, tako da se danes te plošče še vedno nahajajo po lopah, zidanica, podstrešjih, nekje pa celo na prostem.

Direktor komunale, g. Aleksander Zupančič, je na eni prejšnjih sej že omenil možnost odvoza tega škodljivega materiala. Osebno smatram, da je zdaj, to je v času trgatve in negovanja mošta ter mladega vina, ko so prisotni tudi ljudje, ki jih med letom vidimo le redko, pravi čas za ponovitev akcije. Seveda tu mislim tudi na območje Pišec, Sromelj in mogoče še kje, da ne izpadem sebičen. Glede na to, da je Komunala Brežice s prevzemom upravljanja vodovoda Bizeljsko, močno prisotna na Bizeljskem in teren že dobro pozna, mislim, da je to izvedljivo.

Odgovor:

Odgovor bomo posredovali, ko ga prejmemo s strani izvajalca gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki javnega podjetja Komunale Brežice d.o.o.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Merilec hitrosti pri OŠ Cerklje ob Krki je bil postavljen cca pol leta, čez poletje pa je izginil. Če je bil postavljen le za nekaj časa oz. le na preizkušnji, potem imam pobudo, da se ta, ki je ob glavni cesti pri šoli, kjer se gradi, ki enkrat dela, enkrat ne dela, začasno prestavi na lokacijo pri šoli, kjer je potreben .

Odgovor:

Opozorilna tabla »Vi vozite«, ki je bila postavljena ob lokalni cesti Cerklje ob Krki – Črešnjice (začasna lokacija OŠ Cerklje) je bila postavljena oz. brezplačno izposojena s strani podjetja Zmas si d.o.o.. Po nekaj mesecih je podjetje tablo potrebovalo na drugi lokaciji, zato so jo odstranili. Obstoječo tablo, ki je postavljena ob regionalni cesti v Cerkljah ob Krki ne moremo prestaviti na novo lokacijo k vojašnici, ker tabla nima solarnega napajanja, na novi lokaciji pa nimamo javne razsvetljave za napajanje table. Bomo pa pri proizvajalcu preverili če se da obstoječa tabla nadgraditi s solarnim modulom in tako rešiti nastalo situacijo.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Mihael Petančič (SDS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Glede Trga izgnancev pa je pobuda, da se glede krožišča vzpostavi prejšnje stanje, ker je to zdaj bistveno slabše kot je to zdaj.

Odgovor:

Krožno križišče na Trgu izgnancev je izvedeno v skladu z projektno dokumentacijo kot povozno krožno križišče, prav tako je postavljena tudi vsa prometna signalizacija, ki označuje oz. opozarja na krožno križišče. Zadeva nikakor ni slabša kot je bila pred izvedbo krožnega križišča. Opažamo, da se je promet sedaj bistveno umiril. Pred spremembo prometnega režima so vozniki, ki so vozili po Cesti prvih borcev (iz mesta) in so imeli prednost pred vozniki iz smeri Černelčeve ulice in Ceste bratov Milavcev vozili z veliko večjo hitrostjo, kot vozijo sedaj. Ob večkratnem opazovanju vožnje voznikov po novem prometnem režimu je bilo ugotovljeno, da vozniki, ki niso domačini oz. nimajo oznake KK vozijo v skladu z postavljeno signalizacijo oz. prometnimi predpisi. V kolikor bodo vsi vozniki upoštevali postavljeno prometno signalizacijo ne pričakujemo težav.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam pobudo za ureditev povezovalne poti med Ulico Ilija Gregoriča in parkiriščem pri Mladinskem centru. V deževnem obdobju, ko so kakšne prireditve, ljudje parkirajo vozila na urejenih parkiriščih Pod obzidjem in gredo tu peš in hodijo po blatu. Potka ne bi smela predstavljati finančni zalogaj, ki ne bi bil sprejemljiv, da ne bi hodili peš skozi ta travnik.

Odgovor:

Strokovne službe Občine bomo preverile možnost ureditve povezovalne poti na terenu.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam še pobudo s strani krajanov, ki opozarjajo na to, da se jim dela škoda na vaških in lokalnih cestah zaradi pretežkih komunalnih vozil, ki pobirajo smeti. Pravijo, da so že prej bila vozila velika in pretežka za te osne obremenitve kot jih povzročajo na teh cestah in zanima jih, če se da to kaj urediti pri komunalnem podjetju, da mogoče nabavijo kakšno lažje vozilo.

Odgovor:

V javnem podjetju Komunala Brežice d.d. se pri izvajanju javne službe odvoza komunalnih odpadkov trudimo upoštevati veljavno zakonodajo na področju prometa in seveda povzročati čim manj škode na cestah.

Seveda z veseljem prisluhnemo predlogom uporabnikov oz. krajevnih skupnosti. Zato vsekakor predlagamo, da se, v kolikor prihaja do kakršnihkoli težav na konkretnih odsekih cest obrnete na nas in se bomo potrudili najti skupno rešitev za nastalo težavo. Do sedaj smo podobne težave uspešno reševali.

Bi pa želeli omeniti še rešitev, ki jo predlaga zakonodaja, kjer je v 5. in 6. točki 22. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Brežice omenjeno, da: »Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalni vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila ter da »v primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.«

Pripravila: Jadranka Novoselc, JP Komunala Brežice d.o.o.



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Navezal bi se na eno od pobud na katero je bil podan kar vzpodbuden odgovor, ampak se do začetka šolskega leta še ni nič spremenilo. Govorimo o avtobusnem postajališču v Krajevni skupnosti Mrzlava vas. Pred kratkim sem bil opozorjen, da se še ni začelo. Bili so že zelo veseli. Zdaj ne vejo ali se je platforma naredila za avtobusno postajališče ali za ekološke otoke.

Odgovor:

V Mrzlavi vasi je bilo odstranjeno staro dotrajano postajališče oz. nadstrešnica postajališča. Izveden je že temelj nove nadstrešnice, ki bo zmontirana v naslednjih dneh.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pobuda glede vožnje avtobusa do Intermarketa in da bi imeli tudi tisti, ki nimajo možnosti z osebnimi avti priti do trgovskega centra v tem delu, lahko prišli. Brebusu je bilo poslano, ta dopis smo dobili. Po šestih mesecih bi lahko bil tudi že odgovor ali je Brebus uspel dobiti soglasje Intermarketa, da bo tam imel obračališče pri vožnji na postajo ali ne.

Odgovor:

Občina Brežice in Integral Brebus Brežice imata v kratkem sestanek v zvezi z uvedbo mestnega prometa v mestu Brežice, ki bi zajel vašo predlagano lokacijo in mogoče tudi kakšno drugo zelo aktualno oz. potrebno. Na podlagi ugotovitev bo mogoče pristopiti k reševanju te problematike.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Na sejah občinskih svetov, od februarja do maja, sem podal tri pobude. Do sedaj ni realizirana nobena, ena le na pol. Ena je zelo aktualna. Bojim se, da se bo zgodila kakšna nesreča. To so prehodi za starostnike ob Domu upokojencev, na Prešernovi in Dobovski ulici. Sam sem večkrat videl kako čakajo s hojcami, da pridejo čez… a pridejo avti in grejo počasi nazaj in nazadnje se odpravijo nazaj proti Domu upokojencev. Ne morejo varno priti čez. Ali bomo počakali, da bo zgrajena in urejena po koncu ureditve HE ali pa to naredimo takoj, ker to ni velik denar.

Odgovor:

V letu 2017 je predvidena obnova Dobovske ceste ter izgradnja pločnika in kolesarske steze. Občina bo do konca meseca oktobra uredila začasni prehod za pešce čez Dobovsko cesto nekje na območju grajskega parka.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 13. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.09.2016)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Glede na to, da se številni Dobovčani poslužujejo tako imenovanega črnega prehoda iz smeri dobovskega pokopališča do župnišča, čeprav je le nekaj metrov vstran narejen tudi podhod za pešce, dajem pobudo, da se zgolj zaradi varnosti krajanov, seveda ob soglasju Slovenskih železnic, z obeh strani proge, postavijo opozorilni znaki morda opozorilni tabli z navedeno problematiko, z ustreznim zapisom oz. s postavitvijo zaščitne ograje.

Odgovor:

Preučili bomo kaj je potrebno za izvedbo vaše pobude, saj se bo izvršila na področju varovalnih pasov železniške proge ter nato izpeljali potrebne postopke.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Katja Čanžar (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Turizem smo ljudje in občina Brežice je turistična občina. Dajem pobudo, da tudi zbrani v tem prostoru začnemo sodelovati. Že uvodoma je g. Zorko povedal, da je za gospodarsko stanje v občini potrebno stopiti skupaj in zagovarjati skupen razvoj. Vemo, kako so uspešne zgodbe, kadar se turistični ponudniki povežejo med seboj. Zato je najmanj, kar občani od vseh nas pričakujejo, da letos po turistični sezoni, za katero smo že povedali, da se beleži povečanje turističnega obiska, da se kritizira delovanje javnih služb, občine, javnih zavodov. Po spletu se pojavljajo vprašanja, kaj imajo javne službe s povečanjem turističnega obiska v Brežicah. Ker spremljam vse, kar počnejo ljudje v naši občini, kako pridni so in dejansko sploh ne gredo na poletni dopust, ker jim delo to ne omogoča, zato vse zbrane oz. mogoče svetnika, ki je to zapisal, še enkrat sprašujem, če še vedno meni isto oz. naj mu malo obudim spomin. Letos smo imeli kar dva turistična avtobusa. Novi cabrio bus je bil financiran s strani Posavca. Brez podpore javnih služb ne bi bilo tako uspešno. Turistični avtobus je večkrat dnevno prevažal turiste iz relacije Term Čatež v staro mestno jedro. V letošnji poletni turistični sezoni je bila letna turistična promenada, ki je bila enkratno obiskana. Na ulici v starem mestnem jedru, so poleg nas sedeli ljudje, ki se niso pogovarjali v slovenščini. Projekt Šport za zdravo starost je ponudil ogromno dogodkov za naše občane, a vendar je tudi z njim občina Brežice organizirala številne dogodke, katere smo lahko oglaševali tudi v Termah Čatež in na katerih so bili udeleženi tudi turisti. Naj ne izpustim še dogodkov v Posavskem muzeju, kino na prostem, Brežice moje mesto… Mislim, da je tu nesporno, da občinske službe in vsi javni zavodi zelo pripomorejo k povečanju skupne turistične ponudbe in da je na nas, da če že ne hvalimo, da vsaj ne delamo večje »anti reklame«. Verjamem, da si vsi želimo in verjamemo, da smo prijetna destinacija in da se vsi zavedamo tega, s čimer bomo tudi turizem naredili prijetnejši.


Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Ponovno odpiram temo letališča Cerklje ob Krki. Ne dolgo nazaj smo vsi svetniki dobili dopis s strani Letalskega centra Cerklje ob Krki, da jim je v večji meri onemogočeno delovanje. Pred meseci smo imeli ministra Vebra na obisku v Cerkljah ob Krki, kjer je sprejel gospodarstvenike regije in občine in kjer je želel izvedeti več o tem, kaj lahko skupaj naredimo za razvoj gospodarstva. Podjetniki smo mu zelo jasno povedali, da želimo, da je to letališče odprto, da je civilni del z odcepom iz avtoceste in gospodarsko cono nuja in da razumemo potrebe vojske, a hkrati da od vojske pričakujemo, da omogoči transport tako tovornega kot civilnega letalstva. Zadeva je šla mimo. Ministra Vebra je zamenjala nova ministrica. Pred približno mesecem dni je bil v Termah Čatež minister za gospodarstvo, g. Počivalšek in med drugim smo se dotaknili tudi letališča, ob tem pa je omenil, da bi bile govorice, da se celo Adria tehnika pogovarja, da bi se iz Brnika preselila na letališče Cerklje ob Krki. Nato pa dobimo dopis, s katerim sem začel svojo temo. Dopis opredeljuje omejitve kot sta 72 urna najava, samo dopoldanski leti, … Če imamo kje možnost razvoja, je to v Cerkljah ob Krki. Vemo, da je Ryanair, ko je letel v Benetke, letel na vojaško letališče. Zdaj sta sicer oba beneška letališča civilna. Nikoli nam niti Brnik, niti Zagreb ne morata biti konkurenca, ker mi to zadevo pokrivamo preko Nata, vojske. Imamo izredno priložnost. Vsi moramo stopiti skupaj in poslati dopis ministru za gospodarstvo in ministrici za obrambo in zadeva se, tako kot poznamo, ne premakne. Resnično bi si želel, da pripeljemo oba ministra v Cerklje ob Krki, v vojašnico, na letališče in da se jim jasno pove, kaj mi želimo. Država je vložila ogromno denarja v to letališče, prav tako tudi lokalno prebivalstvo in vsi, ki živimo tu, da s tem letališčem živimo, ker marsikje tega ne bi niti dovolili. Mi pa zdaj enostavno nimamo tistega za kar smo se že dogovorili. Pustimo, da nimamo pol milijona evrov, ki so nam jih obljubili vsako leto, a so zadevo rešili s stanovanji. Vse vpletene, ki imamo to možnost, da premaknemo to zadevo. Osebno bom naredil vse kar lahko, prav tako pozivam tudi župana, poslanca in vse ostale, da zadevo premaknemo. Izvedel bom eno korespondenco med vsemi nami, da pridemo do cilja in o tem poročal občinskemu svetu.


Izpraševalec: Ferdo Pinterič (SONCE)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Pred leti je bilo vodenih že veliko aktivnosti, delala se je tudi že projektna dokumentacija in proučevale so se variante za izven nivojsko križanje ceste, ki vodi skozi Brezino in železniško progo. V zadnjih treh letih nič ne slišim in nič več se ne govori o tej zadevi. Občutek imam, da je projekt povsem zamrl, kar pa je zelo velika škoda. Gre za enega tistih infrastrukturnih objektov v občini Brežice, ki bi imel velik, ne samo infrastrukturni pomen, ampak tudi zelo velik gospodarski pomen. Vemo, da je na drugi strani železnice ena od industrijskih con, ki je zaradi tega veliko manj zanimiva kot bi bila sicer, če bi imeli izven nivojski prehod. V zadnjem obdobju je prehod preko tega železniškega prehoda dejansko otežen, saj je velikokrat zaprt. Čas trajanja zapor je nenormalno dolg. Glede na to, da gre za projekt za katerega bi del investicijskega denarja morala zagotoviti tudi država, mislim, da bi občina Brežice morala vložiti vse napore, da bi se ta projekt ponovno vzpostavil med »žive« in se na vseh pristojnih institucijah v državi dogovoriti, da bi čimprej prišli do same izgradnje oz. realizacije tega projekta. Brežice kot mesto je edino občinsko središče od Dobove do Ljubljane, ki nima izvenivojskega križanja med železnico in cesto. Glede na to, da gre tu tudi regionalni promet iz Brežic v Krško, vemo, da ta zadeva ni tako nepomembna. Prosim za pisni odgovor glede tega, kaj se je dogajalo, do kje je zadeva bila pripeljana, zakaj se je ustavila in glede nadaljnjih načrtov v zvezi s tem. V kolikor mora občina kaj pri tem projektu zagotoviti, bi bilo prav, da to vključi tudi v proračun občine Brežice.


Izpraševalec: Igor Zorčič (SMC)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pri točki, ki se nanaša na kadrovske zadeve je kolega Rovan opozoril na to, da nima podatkov o kandidatih, o katerih odločamo. S tem se nekako strinjam. Pri teh sklepih dobimo dejansko samo ime, priimek in naslov kandidata. Moj predlog je, glede na to, da smo danes imeli tudi imenovanje nadzornega sveta JP Komunala Brežice, da se vendarle v statutu oz. odloku o ustanovitvi tega podjetja določijo kriteriji za zasedanje teh mest. Pogoji kolikor vidim niso določeni, ker se odlok sklicuje na zakon, zakon pa pravi, da le-to določa statut. Moja ocena in predlog je, da se za tako pomembne funkcije kot so sveti zavodov in nadzorni sveti javnih podjetij, določijo kriteriji, ki bodo pripomogli k temu, da bodo ljudje, ki bodo zasedli ta mesta, svoje delo opravljali kar se da kvalitetno.


Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V svetniški skupini SMC že drugič ali tretjič podajamo pobudo, da se v občini Brežice izoblikuje razvojna strategija, ki bo natančno definirala katere so tiste vsebine, ki bodo t.i. vlečni konji v smislu razvoja gospodarstva. Zaenkrat se zdi tako, da investiramo na zalogo, včasih v industrijsko cono, včasih drugam in nato čakamo, če bo kak investitor oz. vlagatelj potrkal na naša vrata. Bolje bi bilo, da smo bolj osredotočeni, da smo bolj fokusirani na neke vsebine in nato skozi le-te dosegamo naše cilje.


Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Današnjo pobudo združujem s čestitko, saj je med obema rednima sejama občinskega sveta župan imenoval Jureta Pezdirca za podžupana zadolženega za gospodarstvo. Imenovanje je združeno z veliko priložnostjo in odgovornostjo za stanje gospodarstva v občini in zmanjševanje števila brezposelnih v občini, za kar smo odgovorni vsi svetniki, v največji meri pa tudi župan, občinska uprava in sedaj tudi podžupan in njegova svetniška skupina. Ker je tudi nam do izboljšanja gospodarskega stanja v občini, to pa bo v največji meri odvisno od novih investicij, dajemo pobudo županu in podžupanu, da pristojne službe občine izdelajo analizo investicijskih možnosti in priložnosti v občini in da v njej opredelijo analizo stanja gospodarstva in brezposelnosti v občini Brežice s prikazom poklicne in izobrazbene strukture brezposelnih, možna investicijska vlaganja po panogah v določenih krajih občine, predvsem v industrijskih conah, možne nove zaposlitve zaradi le-teh ugodnosti, ki jih lahko ponudi občina za posamezno investicijo, čas v katerem bo možno pridobiti gradbeno dokumentacijo… Analizo bi kot dokument sprejel občinski svet. Na podlagi sprejete analize pa bi morala slediti aktivnost podžupana in tudi župana ter ustreznih služb, da obiščejo ustrezna podjetja v Sloveniji in v tujini ter jim predstavijo investicijske možnosti v občini Brežice. Zelo podobno pobudo sem nakazal ob konstituiranju tega občinskega sveta. Ker je od takrat minilo leto dni, stanje gospodarstva pa se v občini v tem času ni bistveno spremenilo, ni pa bilo nič narejenega tudi na področju socialnega podjetništva, pričakujemo, da se predlagana analiza izdela v roku pol leta in obravnava na občinskem svetu. Pričakujem pisni odgovor.


Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Danes smo tu že slišali dve pobudi, ki ju v celoti podpiram. Pobudo g. Rovana in g. Piltaverja, v zvezi z diskusijo na temo enega pomembnega državnega projekta. Zapleta se in to po zaslugi dosedanje vlade. Vedno smo si mi, ki smo bili v politiki, sam sem bil 14 let profesionalec, prizadevali, da smo v domač kraj ali v Posavje kaj pripeljali. Da smo iz leta v leto kaj spravili v proračun, da smo kakšno institucijo pripeljali in kak zakon sprejeli, ki je bil pisan na kožo in smo zato nenazadnje tudi želi desetine ali sto milijonov evrov državnih sredstev v desetletnem obdobju. Glejte tudi Fakulteta za turizem je nastala na podlagi kronologije, ki jo je ena vlada sprejela, pismo o nameri in potem se je zapletalo in zapletalo, a danes jo imamo. Skoraj 250 študentov in podobno. Hidroelektrarne, institucije, inšpektorat, Služba za zaščito in reševanje, itn. Sprejemali smo tudi določene predpise, ki so Brežicam in Posavju prinašale denar. Mimo grede, z MORS-om smo sprejeli nekakšno razdelitev oz. obvezo, da financira tudi lokalno infrastrukturo na območju letališča, 650.000€ na leto. Dosegli smo, da se koncesija za gradnjo hidroelektrarn deli v korist občine v razmerju 60 : 40. Niz tega je. Kaj imamo pa danes na mizi? Dajem pobudo župan, da potegnemo pod črto kaj vse se nam z zadnjimi ukrepi, nenazadnje tudi s proračunskimi dokumenti, ki so bili pred dnevi sprejeti na vladi in poslani v državni zbor, jemlje. Ne, da dobivamo kaj novega, ampak kaj se nam jemlje, glede na to, kaj smo že imeli. Vsi vemo, da smo dobili znižano t.i. nuklearno rento. Kljub temu, da je bila zelo znižana, je bila nato nazaj popravljena, a še vedno jo imamo znižano. Znižala se je povprečnina, sicer za vse občine. Znižala so se tudi razvojna sredstva občinam po 21. členu Zakona o financiranju lokalne samouprave. Zdaj imamo v sklopu proračunskih dokumentov, Novelo zakona o varstvu okolja, ki v 146. členu pravi, da se koncesija ne bo več delila med občino in državo, temveč koncesija za rabo vode pripada samo državi. Iz tega zakona ni jasno ali posega tudi v Zakon o koncesiji na spodnji Savi, ali bomo še iz tega naslova izgubili koncesijsko dajatev za hidroelektrarne, ki sledijo. Na vladi je bila sprejeta tudi Novela zakona o pogojih koncesije, ki dokončanje hidroelektrarne Brežice odmika v letu 2019, kar pomeni, da bodo ureditve, zlasti protipoplavne ureditve šele takrat zaključene, če bodo. Kar pomeni, zopet nekaj let zamika in izpostavljenost ljudi poplavam, zlasti v Krški vasi in Malencah, kajti ne bodo določene ureditve protipoplavne zaščite. Spoštovani, mislim, da je to nesprejemljivo. Nadalje, sodu razbija dno, Načrt razvojnih programov, ki je sestavni del proračunov. Navedel bom samo tri primere, ker je teh seveda več. Glede ureditve državne ceste Artiče – Kapele, smo pred leti, z naporom spravili Pismo o nameri v Načrt razvojnih programov. Zadeva je vredna cca 2 milijona evrov, plan v letu 2016 je 0, plan v letu 2017 je 0, plan v letu 2018 je 0, plan v letu 2019 je 0, plan po letu 2019, to je tam nekje, 2 milijona €, se pravi cela investicijska vrednost. Ureditev ceste Podgračeno – Mokrice, leto 2016 je 0, leto 2017 je 0, leto 2018 je 0, leto 2019 je 0 in šele po letu 2019, tista vrednost. Tudi nova, tako imenovana, Vrbinska cesta, ves čas nič. Sprašujem se župan, kaj smo se v tej državi pregrešili ali smo nesposobni, da ne uspemo niti tistega, kar smo kdaj izborili v ta proračun, za dobrobit teh občanov, ohraniti, kaj šele nadgraditi. Človek bi pričakoval, da bo bolje, da bo več. Zdaj je končno konec te krize, tako nam vsaj govorijo iz ekranov. Zdaj bomo vse dvigovali, investicije in prilive v našo občino pa rezali. Predlagam in dajem pobudo, da na eni izmed prihodnjih sej, čimprej, pripravimo eno bilanco, kaj vse smo zdaj v kratkem času izgubili in izgubljamo tudi zaradi tega, ker ne znamo pravilno in dovolj zaropotati v Ljubljani.


Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Danes smo slišali že poročilo za šolo Cerklje ob Krki. Zanima me, ali je revizija zaključena in kdaj predvidevate pričetek del.
2. Ali imate kakšne nove informacije vezane na nekdanji »mobikrog«. Zdaj je neko zatišje. Ali se tam kaj dogaja, glede na vsa pisma, ki so jih okoliški krajana poslali na določene naslove?

Odgovor:

Anica Hribar – odgovor:
Razpis je bil objavljen za izvajalca del, v štirih sklopih. Za tri sklope so odločitve pravnomočne, za zunanjo ureditev, elektro in strojno inštalacije. Za prvi sklop, gradbeno obrtniška dela sklep še ni pravnomočen. Sprožen je bil revizijski postopek. Konec prejšnjega tedna smo dobili odločitev, državne revizijske komisije, da se zahteva zavrne. Jutri načrtujemo povabiti vse ponudnike, ki so imeli pravilne ponudbe v prvem postopku, odprtem, za nadaljevanje. Nadaljujemo s postopkom s pogajanji. Tudi tu je možno pravno varstvo, tako do oddaje ponudb, kakor potem po sprejemu odločitve. Ne moremo nič napovedovati. V roku enega meseca bomo imeli bolj natančno sliko o situaciji.



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Čudi me, ker nas je tu več predsednikov krajevnih skupnosti, da tega ni izpostavil nihče, a očitno je, da se na delu naše krajevne skupnosti, pri vsakem proračunu finance blazno režejo. Ob koncu našega mandata, če bo šlo tako naprej, je vprašanje, če bo tajnica zaposlena in če bo še za elektriko in za kakšno cesto, ki so bile vse narejene s krajevnim samoprispevkom, ker drugega ne bomo mogli več ničesar delati v kraju.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Pričakoval sem, da so ta zadnji odgovor že dali, če ne, bomo še enkrat urgirali. Glede sredstev, pa naj povem, da je dejstvo, da nam država ponovno zmanjšuje sredstva, kar sem že velikokrat na tem občinskem svetu povedal. Od leta 2012 pa do letošnjega leta, letno dobimo s strani države, iz različnih virov, 2.200.000€ manj. V prihodnosti se še napoveduje, da se tudi koncesijske dajatve ne bodo več dajale lokalnim skupnostim, ampak bodo šle na vlado. V vsakem primeru se nam lahko zgodi še manj sredstev, ne glede na to, ali si to želimo, ali ne, ker to ni več odvisno od nas. Potrebno je povedati, da naj bi bila povprečnina v tem trenutku 519€. Pred tremi leti je bila bistveno večja. Kar se tega tiče, je prav da opozorimo. Od leta 2019 se ne bo več financiralo šol in še marsičesa drugega ne. Samo upam, da bomo lahko še naprej nekako normalno funkcionirali. Kaj drugega v tem trenutku ne morem reči. Seveda bodo vsi ti podatki v proračunu in kot svetniki boste tako ali tako imeli zadnjo besedo.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Pobuda je enaka kot od Aljoše, tako, da ne bo tega ponavljal. Na kranjski strani, nas predvsem zanima ravno to, kar je potem tudi župan načel. Gre za proceduro zakona, s katero se podaljšuje obdobje gradnje. Ministrstvo pravi, da se bo s tem zagotovilo sredstva, a spreminjajo se tudi določila o koncesiji in precej drugih sprememb je predvidenih. Potrebno je v prostoru na to odreagirati, predvsem pa na sklenjeno pogodbo za gradnjo akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za hidroelektrarno Brežice. Ta ne zagotavlja poplavne varnosti kranjskih dežel, niti ne Mosteca oz. od končanega nasipa naprej, ker je to šele predvideno z zadnjo hidroelektrarno, če sem prav razumel. To zdaj verjetno pomeni, da če je vlada predlagala 2020, da to še 2025 ne bo. Glede na to, ker to traja že od leta 1963, ko se je začel v Brežicah nasip in že takrat, pri starem železnem mostu, so Hrvati komplicirali. Gre za izravnavo visokih voda in verjetno se bo zgodilo to, da bo, dokler si Hrvati ne bodo uredili vodno mesto, ta hidroelektrarna še čakala. To pa za nas dejansko ni sprejemljivo. Gre za zagotavljanje sredstev. Lokalno prebivalstvo ne ve kako bo gradnja potekala, tudi tega, za kar je zdaj pogodba sklenjena, čeprav je sklenjenih samo za tretjino sredstev in tudi glede ravnanja s humusom. O tem smo se pogovarjali na Odboru za kmetijstvo. Gre za milijone kubikov zemlje, ki bo odkopana, najprej humusnega dela. Za to je zdaj predvideno, da bo to kar deponirano na teh mestih ob bodočem nasipu. Kar bo s tem v končni varianti, pa nihče ne ve. Gre za enega od konkretnih problemov, na katerega pričakujemo, da bo Infra dejansko odgovorila. Enako nimamo podatkov o načrtovanju in gradnji infrastrukturnih objektov. Se pravi, v kateri fazi so objekti, projekti in glede na novo dinamiko zagotavljanja sredstev v naslednjih letih, kako bo temu sledila tudi gradnja.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Tu je sigurno poplavna varnost. Potrebno pa je povedati še, da dejansko tudi ministrstvo ni naročilo nobenih študij za poplavno varnost Sotle, kar pomeni, da neke resnosti poplavne varnosti v našem koncu v tem trenutku ni videti oz. ni videti nekih posebnih aktivnosti. Definitivno bomo mi to vse skupaj proučili in vas o tem še obveščali.



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. V času med prejšnjo in današnjo sejo sem županu poslal nekaj vprašanj. Odgovore sem dobil zelo hitro, kar je za pohvaliti, sploh glede na to, da je bilo to v tistem tednu, ko je bila najbolj pereča zadeva z begunci. Vendar sem vsaj na eno od vprašanj dobil odgovor, s katerim nisem zadovoljen. Šlo je za vprašanje o delu občinskih projektnih skupin za sodelovanje pri gradnji hidroelektrarne. Dobil sem odgovor, da sta skupini aktivni. Pika. Vsaj za eno od teh dveh skupin pa vem, da težko rečemo, da je aktivna, ker se je zadnjič sestala decembra lani. Res bi želel, da bi dobili malo več podatkov, zato dajem pobudo, da se na naslednjo sejo oz. na eno od naslednjih sej uvrsti točka dnevnega reda, o poteku gradenj hidroelektrarn. Nekaj informacij smo dobili že danes, da se stvari zapletajo. Dobro bi bilo, da občinski svet o tem izve več. Povabili bi predstavnike investitorja, HESS, Infre in tudi predstavnike obeh občinskih projektnih skupin, da nam povedo kaj se dogaja, kakšne so težave, kakšni so uspehi.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Kar se te pobude tiče, sem dejansko prav danes imel sestanek z Infro in sem jim tudi predlagal, da bi jih povabili na naslednjo sejo. Stvari se dejansko drastično spreminjajo predvsem, kar se tiče izgradnje hidroelektrarne in bom poskušal vse narediti, da bomo imeli na naslednji seji poročilo. Kar se pa komisij tiče, le-ti delujeta. Seveda pa, ker ni bilo nekih posebnih aktivnosti, tudi ne na izgradnji, je komisija bistveno manj delovala. Videl sem, da imamo napovedano tudi sejo Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Te stvari se bodo nadaljevale. Predvsem s tem, ko je podpisana pogodba za bazen. Po današnjih razgovorih z Infro, so sredstva samo za bazen, pa še to ne dovolj. O neki poplavni varnosti pa ni nič. Vsekakor bom to z veseljem naredil in jih povabil na eno izmed naslednjih sej.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
2. V mesecu avgustu sem slučajno bil z manjšo skupino krajanov prisoten, kjer so bili dosti kritični do urejanja krajev s pločniki. Moram reči, da se dostikrat vozim tudi po Ulici bratov Cerjakov proti Krškemu in da nisem bil nikoli pozoren na to, kako je urejen tisti del od železniške postaje naprej. Po tem razgovoru, ko so bili zelo kritični, ker je to dejansko del mesta Brežice, sem si šel to ogledati. Predlagam, da si to ogledajo tudi pristojne službe in župan. Namreč, od železniške postaje naprej, v smeri proti Krškemu, ni na nobeni strani pločnika in je dejansko tam, ob določenih urah, kritično za hodit. Pravijo celo, da če bi želel priti od soseda do soseda varno po eni strani, je najboljše, da se usedejo v avto in se odpeljejo, kaj šele, da bi šel z otroškim vozičkom, ker je tako ozko grlo in velik promet, da se ne da. Dajem pobudo, da si to ogleda pristojna služba in po možnosti uvrsti v proračun 2016, 2017.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Kar se pa tega tiče, zadevo poznamo. Mislim, da je že v letošnji proračun uvrščeno vsaj projektiranje. Ne vem, v kateri fazi smo. Gre za en pločnik, ki se že dolgo vleče v občini Brežice in me prav zanima, v kateri fazi je zdaj.

Alenka Laznik – odgovor:
Na tem odseku je bila pred leti naročena dokumentacija, ki je bila potem pripravljena in je zaključena do te mere kot je. Potrebno bi jo bilo posodobiti, v skladu s spremenjenimi predpisi, ker smo ob državni cesti. To pomeni, da ko imaš nekaj let pavze od izvedenega projekta do dejanske aplikacije v praksi, se vsa soglasja in vsa pravila spremenijo. Ob državnih cestah pa žal ne moremo delati brez ustreznih soglasij. To pa je državna cesta. To se nam je že nekajkrat zgodilo, zato bi bilo smotrno, da takrat, ko se za to namenijo sredstva, da takrat tudi štarta, da nam dokumentacija spet ne propade. Dokumentacija še ni pripravljena.



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. K razpravi me je spodbudilo to deževje. Reka Krka in celotna Dolenjska je bila zopet v oranžnem alarmu. Spomnimo se leta 2012, ko je bil dejansko ves ta konec Slovenije, tudi večji del te naše brežiške občine, s Krško vasjo in ostalimi vasmi ob Krki, pod vodo. Takrat so bile dane obljube, kako se bo ta zadeva sanirala. Danes ne bom govoril o tem. Želel bi izpostaviti zadevo, ki je bila takrat, na nek način obljubljena. Država Slovenija je dobila iz evropskega sklada, ne vem katerega točno, za pomoč pri večjih naravnih nesrečah večje zneske. Mi smo takrat sprejeli sklep na občinskem svetu, da ker je bilo naše območje med bolj prizadetimi, naj nam povedo, kje je ta denar, kaj je s tem denarjem in kdaj ga bomo dobili in kam so ga namenili. Mislim, da tega odgovora sploh nismo dobili. Obljubljali so nam, kako bo ta zadeva urejena, vsaj tisti nujni del itd. Odgovore na ta vprašanja je iskala tudi občinska uprava. Če to deževje ne bi prenehalo v nedeljo, glede na to, da je bila napoved, da bo neprestanoma deževalo do torka, bi imeli identično situacijo in potem bi zopet k nam prišli in obljubljali, ne vem kaj ne. Sicer se neke rešitve izkazujejo z HE Mokrice, ki bo čez 3, 4, 5, 6, 7, 11 let, upam da čim prej. Kljub temu mislim, da je ta zadeva, bistveno bolj urgentna. Konkretno me pa tudi zanima, kje ta denar je.


Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Jaz sem že večkrat razmišljala in tudi kot krajani smo pošiljali pobude na različne strani. Mislim, da je tudi kolegica Šulerjeva že enkrat opozorila na cesto Brežice – Župelevec – Bizeljsko, po kateri, če se peljete, vsak trenutek letijo na vas veje, pol debla, skratka gre za tunel. Vemo, da je to regionalna cesta, vendar je prav, da na nek način obvestimo tiste, ki so pristojni, da je to resnično že življenjsko nevarno. V primeru, da pade kakšna veja in se v tistem trenutku pripelje avtomobil, hitrosti tam so 90 km/h in seveda tudi več pri posameznikih, potem veste kako se lahko ta zgodba konča.


Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Enkrat sem že v tem občinskem svetu govoril o čiščenju vodotokov in vendar se okrog tega ni kaj dosti zgodilo. Po zadnjem neurju so se spet pojavile različne težave okrog nekaterih vodotokov. Torej, kolikor vem, je za to odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor in infrastrukturo, ki bi za to moralo skrbet oziroma bolje povedano, za ta naš konec, je to oddelek ministrstva oziroma enota v Novem mestu. Vendar se za to slabo skrbi. Spodbudilo nas je predvsem tako imenovani »koričanski potok«, to je ob lokalni cesti 024182, ki je približno 420 metrov od križišča z lokalno cesto 024171 proti zahodu. Le-ta se je že tako približal cesti, da je pravzaprav začel odnašati in poškodoval že del asfalta. To bi bilo potrebno nujno urediti, ker očitno preko krajevne skupnosti tega ne bomo dosegli. Ne vemo niti, kdo bo to opravil, ali bo to cestna služba ali bo to upravljavec vodotokov. Bi bilo pa potrebno to zaščititi, ker je že nevaren promet na tej cesti, zato apeliram na vas. To bi bilo potrebno sanirati čim prej, ker je asfalt zdaj že načet in vedeti moramo, da bo pojutrišnjem drugi naliv, ki bo pa že utrgal del asfalta in potem bo nastala škoda dosti večja kot bi sicer. Bom oddal to pobudo tudi pisno na občinsko upravo, da bo znano za kaj se gre.


Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Podal bi pobudo gospodu županu, tem občinskem svetu, občinski upravi in vsem nam, ki smo tukaj, da na nek način skrbimo za našo občino. Menim, da bi bil skoraj zadnji čas, da oblikujemo eno skupno razvojno strategijo, ki bi bila potem temelj, vsemu našemu delovanju. Pogosto se namreč tukaj srečujemo s predlogi sklepov, ki imajo relativno visoke finančne posledice, pa se mi zdi, da so kot taki zgodba vsak zase. Včasih jih niti ne znamo umestiti v nekaj skupnega. Ne vemo točno, kako bo vplivalo na skupno razvojno strategijo in tudi ne, kakšen vpliv bodo imeli na posameznega občana oziroma na posamezno skupino občanov. Morda ne bi bilo slabo, če bi na koncu vsakega predloga za sklep, danes imamo pripisano samo oceno finančnih posledic oziroma posledico vpliva na proračun, če bi dodali še en stavek in zapisali, da bo sklep ob sprejemu na skupno razvojno strategijo vplival tako in tako, bomo korak bližje k cilju in tudi naši občani bodo to občutili na svoji koži.


Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V letošnjem letu se je izvedel prvi del urejanja kanala za odvodnjavanje Hrastje-Črešnjice-Cerklje ob Krki (glej spodnjo sliko – zeleno črto). Izvajalec je bil MORS. Dela so bila izvedena strokovno ter kvalitetno, a brez nadaljevanja le teh, ne bo dosežen namen zagotovitve nemotenega odtoka meteornih voda. Občinsko upravo pozivam, da pridobi od MORS-a informacije o statusu del in načrtovanem nadaljevanju del, ki ga lahko razdelimo v vsaj sledeče faze:
• ureditev dela pod JP 524202,
• ureditev dela od JP 524202 do »piste«,
• ureditev dela pod »pisto«.
To je osnova za nadaljnja dela potrebna na odseku od »piste« do JP 524281 in naprej Cerkelj in reke Krke

Odgovor:

Zadevo smo si ogledali na terenu in tudi naročili čiščenje obstoječih propustov pod javnimi potmi. Propust na Hrastju je bi očiščen, propust na Črešnjicah pa je delno zamašen in bo potreben večji poseg. Kar pa se tiče čiščenja samega propusta pod letališko stezo pa bomo le to zahtevali od MORS-a.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Predstavniki MORS-a so pred pričetkom in med samim izvajanjem del v okviru projekta celovite prenove in obnove ter dograditve letališke infrastrukture zagotavljali, da bodo lokalno cestno infrastrukturo, poškodovano zaradi intenzivne uporabe v sklopu prej omenjenega projekta, obnovili in vzpostavili vsaj v prvotno stanje. Opozoriti želim na močno poškodovan odsek javne poti JP 524202 med izvozom iz območja Gaj in vse do priključka javne poti na regionalno cesto R2 419/1206 (glej spodnjo sliko). Poškodbe so nastale v teku prej omenjenih del zaradi odvozov in dovozov materiala s tovornimi vozili neprimerne osne obremenitve in skupne mase. Občinsko upravo pozivam, da pridobi od MORS-a informacije o statusu del zgoraj omenjenega projekta ter v primeru, da je le-ta zaključen, datum pričetka in zaključka rekonstrukcije zadevnega odseka javne poti.

Odgovor:

Občina Brežice je z dopisom pozvala MORS k odpravi poškodb na omenjeni javni poti, ki so nastale med izvajanjem investicij na letališču Cerklje ob Krki. O tem smo obvestili tudi Krajevno skupnost Cerklje ob Krki.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pločnik Župelevec je narejen. Vsaj en del. Veseli smo. Spomladi je bil hud veter, ki je podrl utripajočo luč nad prehodom za pešce in je odletela. Črepinje so pobrali, luči niso dali nazaj. Po vprašanju zakaj, so rekli, da se ne morejo dogovoriti z DRSC-jem, kdo naj to plača. Megla in zima prihajata. Otroci hodijo vsako jutro čez tisti prehod. Omejitve ni. No, omejitev je 70, a vsak vozi še 30 več, tako da so otroci tu res izpostavljeni. Prosim, da se med seboj dogovorite, kdo bo to plačal.

Odgovor:

Upravljalec tega dela cestnega odseka je DRSI (državna cesta izven naselja). Njihova pregledniška služba je poškdovan »bič« opazila ter kot so nam povedala obvestilo o tem že kmalu po poškodovanju posredovala na DRSI. Občina Brežice je poslala pisni poziv DRSI, da se vzpostavi stanje normalno stanje biča.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ponovno postavljam isto vprašanje. Že nekje februarja sem dala pobudo, ki je romala v Ljubljano. Odgovor sem dobila od gospe Moldovanove. Tudi kolegica Stanka je podobno pobudo dala za mano, in sicer gre za zaraščenost ob regionalni cesti Brežice – Bizeljsko in tako tudi ob državni cesti proti Kapelam. Cesta proti Kapelam ni regionalna, je malo manj pomembna, a je zaraščena z obeh strani, saj so veje z obeh strani prepletene. Veste, da po Zakonu o lastništvu, kolikor ga jaz poznam, da je tudi zrak od mene oz. da nad mejo mora biti sproščeno. In kje so zdaj ti ljudje? Zakaj se ne da enkrat ena pobuda oz. da se sprejme en odlok, da bi ti ljudje morali ta gozd posekati. Kaj bi bilo, če bi v kočevskem gozdu tako rastlo to vejevje? Potolklo bi polovico teh potnikov, ki so udeleženci v prometu. Veliko je kolesarjev in motoristov. Pozimi bodo te veje padale kot ledene. Zadnja pobuda je bila pet let nazaj, ko so nekaj očistili, po moji pobudi. Slike sem pošiljala na inšpektorat v Ljubljano. Prosim, da se pred zimo povpraša glede te zadeve.

Odgovor:

V zvezi s podano pobudo smo Direkciji RS za infrastrukturo ponovno posredovali dopis za odstranitev vej ob cesti R1 219/1242 ter tudi ob cesti R3 676/2204 Sp. Pohanca-Kapele.
Menimo, da sprejem posebnega odloka, ki bi nalagal posek gozdov ob cestah, ni potreben saj že Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15), v 3. točki drugega odstavka 5. člena na cestnem svetu javne ceste prepoveduje postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, v petem odstavku navedenega člena izvajalcu rednega vzdrževanja ceste nalaga, da mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej.
Podlago daje tudi Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13), ki v prvem odstavku 82. člena določa, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Imam zadevo v imenu Krajevne skupnosti Zakot Bukošek Trnje. Zadnje čase se dosti ukvarjam z internetom, z optičnim kablom in tudi na področju te krajevne skupnosti sta dejansko aktivni Telekom Slovenije s Siolom in tudi T2. Z obema sem imel pogovor in oba imata omejena sredstva za širjenje optičnega kabla in eno od zadev, ki so jih odprli je tudi plačevanje nadomestila občini Brežice. Pravijo, da ko imajo takšen proračun kot ga imajo, da bi lahko za enak denar naredili več kot naredijo. Zanima me ali je to nadomestilo nujno in ali se lahko občina Brežice vsaj temu odreče, z jasnim ciljem, da ima potem čim več uporabnikov možnost dostopati do optičnega kabla.

Odgovor:

Župan – odgovor:
Na to smo dali že večkrat pisni odgovor in ga bomo pripravili še enkrat. Občina mora zaračunavati nadomestilo, ki gre v občinski proračun. Telekom je privatna firma, ki si dejansko denar spravlja za kaj drugega in zaradi tega ne bodo kaj več pridobili.

Ustanavljanje služnosti za potrebe izgradnje javnih komunikacijskih omrežij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US in 81/15), ki med drugim v tretjem odstavku 20. člena določa, da je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi služnosti tudi določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v šestem odstavku 20. člena pa je določeno, da je ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 11. členom zakona, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.

V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZEKom-1 se sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči, v drugem in tretjem odstavku citiranega člena pa so taksativno našteti pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da se lahko zagotovijo javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja, to pa so: da določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije; za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izkazanega tržnega interesa; širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja; zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.

V skladu s tretjim odstavkom 11. člena se javna sredstva za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena pogoja, da na določenem območju Republike Slovenije javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije in da za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni izkazanega tržnega interesa.

Glede na prej citirane določbe Zakona o elektronskih komunikacijah torej neodplačna ustanovitev služnostne pravice za gradnjo komunikacijskega omrežja, zaradi dejstva, da se omrežje gradi v tržnem interesu, ni mogoča.

Zaradi večkrat izkazane želje operaterja po ustanavljanju neodplačnih služnosti smo pridobili tudi stališče Ministrstva za finance. Slednje je v Mnenju št. 449-46/2013 z dne 18.12.2013, s katerim je bil operater tudi seznanjen, navedlo, da se v skladu s šestim odstavkom 20. člena Zakona o elektronskih komunikacijah brezplačna služnost na nepremičnini v lasti občine obravnava kot državna pomoč, ki je dovoljena le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 11. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, potrebno pa jo je finančno ovrednotiti in o njej poročati Ministrstvu za finance. Enak zaključek izhaja tudi iz Načrta razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport marca 2015.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Gospoda župana bi prosil, za odgovor, ker sem mu že pred pol leta dal pisno vprašanja o tolmačenju cen pogrebnih storitev.

Odgovor:

Pregledali smo evidenco prejetih vprašanj in pobud svetnikov, podanih na sejah OS in med sejami, vendar žal tega konkretnega vprašanja nismo imeli evidentiranega. G Ureka smo pozvali k razjasnitvi zadeve in ugotovili, da vprašanja niso bila naslovljena sodelavki za občinski svet ampak županu. Vprašanja je ponovno poslal, odgovore pa bomo pripravili do naslednje seje OS.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Občane zanima, kdaj bo prišlo do nadaljevanje sanacije vodovodnega omrežja, ki je bilo narejeno v zelo velikem obsegu in s tem povezano tudi optiko, ki naj bi v te cevi, ob tej trasi, bile tudi vnesene.

Odgovor:

Projekt hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja v občini Brežice je bil v letošnjem letu zaključen. Predmet projekta je bila le hidravlična izboljšava oz. zamenjava primarnih vodov. V prihodnjem letu se na odseku Cesta svobode-Dobova-Kapele-Župelevec –Bojsno načrtuje še izvedba prevezav in izgradnja morebitnih sekundarnih vodov.
Kar se tiče optike pa ta poteka samo po delu trase, kjer so ponudniki (Telekom) izkazovali interes, ne pa po celotnem omrežju. Ti so bili pred pričetkom projekta obveščeni o poteku celotne trase vodovoda in so se nato sami odločili, kje bodo optiko polagali.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Občani, ki imajo vozila tudi na plin, poročajo, da v občini Brežice, na nobenem bencinskem servisu, razen menda na Obrežju, ne dobijo plina. Možno je le v Krškem in naši najbližji evropski državi. Mi tega nimamo in dajem pobudo, da bi občina pobarala upravljavce oz. najemnike teh prostorov, ki to delajo.

Odgovor:

Govorili smo z Andrejem Tomplakom odgovornim za distribucijo avtoplina (LPG) na Petrol d.d., ki odgovarja, da ima Petrol d.d. po Sloveniji 74 bencinskih servisov, ki ponujajo avtoplin. Občanom občine Brežice sta najbližja bencinska servisa, ki ponujata avtoplin BS Zaloke AC – jug (Zaloke 16, Raka) in BS Krško – Cesta krških žrtev (CKŽ 136a, Krško). Petrol d.d. ima namen ponuditi storitev avtoplina tudi na območju občine Brežice, vendar žal ne naslednje leto. Plan imajo postaviti 2 do 3 postaje letno, kje jih bodo postavili pa se odločajo glede na potencial, koliko je avtomobilov predelanih na plin in tako izdelajo strategijo.

Ponudniku storitev avtoplina OMV Slovenija d.o.o. smo poslali vprašanje po elektronski pošti, in sicer smo prejeli sledeč odgovor: »OMV Slovenija trenutno ponuja avtoplin na bencinskih servisih Grosuplje Cikava, Dravsko Polje Sever in Jug, Radovljica Sever in Jug, Koper Bonifika, Smednik in Grabonoš. Naslovi bencinskih servisov so v spodnji tabeli, lahko pa si jih ogledate tudi na naslednji povezavi:
https://www.omv.si/portal/01/si/omv_si/Izdelki_in_storitve/Izdelki_in_storitve/Avtoplin_LPG_UNP/Bencinski_servisi_z_LPG

BENCINSKI SERVIS NASLOV POŠTNA ŠT. POŠTA
GROSUPLJE CIKAVA Cikava NH 1290 GROSUPLJE
DRAVSKO POLJE SEVER Gerečja vas 1g 2288 HAJDINA
DRAVSKO POLJE JUG Gerečja vas 1h 2288 HAJDINA
RADOVLJICA SEVER Ljubljanska c. 71 4240 RADOVLJICA
RADOVLJICA JUG Ljubljanska c. 70 4240 RADOVLJICA
KOPER BONIFIKA Istrska c. 14 6000 KOPER
SMEDNIK Smednik 12a 8274 RAKA
GRABONOŠ Grabonoš 4c 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI

Mrežo bencinskih servisov s ponudbo avtoplina nameravamo še razširiti, vendar pa vam v danem trenutku še ne moremo podati točnih načrtov za vaše območje. Zahvaljujemo pa se vam za poslano povpraševanje, kar bomo upoštevali pri pripravi naših prihodnjih investicijskih načrtov za razširitev mreže LPG polnilnic.«

Pripravila: Danijela Gabrič, svetovalka



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prenašam stališča naših krajanov, ki jih zelo zanima, o tem je bilo tudi tu že nekaj govora, kaj je z nadaljevanjem rekonstrukcije državne ceste od Artič do Rakovca. Na krajevni skupnosti imamo zajeten kup materiala, kjer je vse zelo lepo urejeno, od samega središča kraja, elektrifikacije pločnikov. Zanima nas, ali pristojno ministrstvo ve, kdaj bo nadaljevalo s tem projektom.

Odgovor:

Kot je splošno znano, je na omenjenem območju sklenjen »Protokol za ureditev regionalne ceste R3-676 Spodnja Pohanca – Kapele«. Sklenjen je bil 13.2.2008 z Ministrstvom za promet (dosegljiv na spodnji povezavi na naši spletni strani – http://www.brezice.si/objave/arhiv/20080806164385/Podpisan%20protokol%20za%20ureditev%20regionalne%20ceste%20R3-676%20(Sp.%20Pohanca%E2%80%93%20Kapele)/.

Del protokola se je v zadnjih letih izpeljalo, del pa še vedno ne, saj je splošno znano, da DRSI ni izvajala investicij, ker se je njen obseg sredstev v proračunu drastično zmanjšal. V kratkem bo na DRSI potekal sestanek na katerem se bomo pogovorili tudi o projektih na relaciji, ki jo omenjate ter o možnostih izvedbe v naslednjih letih.

Na kratko poročamo o izvedenem:
- DRSC financirala rekonstrukcijo ceste čez Artiče ob izgradnji pločnika ( približno v letu 2009 v višini cca 300.000€ - točnega podatka nimamo)
- V 2009 DRSC naročila idejni projekt za pločnik čez Kapele ob R3-676, vendar več kot idejni projekt ni bil nikoli izdelan
- S strani DRSC je bilo preplaščene del ceste čez Dobrovo (izvedeno nekje v 2013 ali 2014)
- 2013-2014-Občina je izdelala projektno dokumentacijo za izgradnjo pločnika Trebež (od krožišča Sp.Pohanca do pločnika v Artičah), ki skladno s projektno nalogo predvideva tudi rekonstrukcijo ceste, vendar z DRSC še nismo uspeli izpeljat razgovorov kdaj bodo oni rekonstruiral cesto in mi gradili pločnik .

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Zahteva za dodatno obrazložitev - omejitev hitrosti, Krška vas, JP 524391; zveza: vaš odgovor št. 901-8/2015, z dne 11.9.2015.

Dne 1.2.2015 sem na pobudo nekaterih vaščanov Krške vasi med drugim dal predlog, da se na JP 524391 vsaj na njenem ožjem delu (med hišnima številkama 46 in 48d) namestijo prometni znaki z omejitvijo hitrosti na 30 km/uro. Zapisal sem tudi, zakaj je omejitev hitrosti smiselna (»Po ulici, ki je v prvem delu stisnjena med ograje hiš, vozijo različna vozila, saj je v ulici zraven stanovanjskih hiš več izvajalcev gospodarskih, kmetijskih in uslužnostnih dejavnosti, velikokrat pa na to pot zaidejo tudi vozila namenjena drugam«).

Dne, 5. 10. 2015 sem prejel odgovor, da je Komisija za tehnično urejanje prostora sprejela sklep, da omejitev hitrosti ni potrebna, ker gre za slepo ulico in se po njej izvaja dostop do objektov. Ugotovitve komisije niso točne in ne ustrezajo stanju na terenu.

Omenjena javna pot parc. št. 6210 je v naravi v večjem delu asfaltirana in se v makadamski izvedbi nadaljuje po parc. št. 6001, 3464/2 in 4102 (vse k.o. Krška vas) in se priključi na cesto Boršt – Dolenje Skopice. Vse so po katastru javno dobro v lasti Občine Brežice. Torej nikakor ne more biti »slepa ulica«, kot ugotavljate vi.

Tudi sicer pot ne služi le za dostope do objektov, kot trdite v odgovoru, ampak jo uporabljajo tako stanovalci za dostope do objektov, obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki v večini ne živijo na tem območju, predvsem pa izvajalci gospodarskih dejavnosti (proizvodnje, servisov, gradenj in uslug), ki imajo na tej poti svoje delavnice in njihove stranke, obiskovalci ter športniki za dostop do igrišč in parkirišč. V zvezi z vožnjo otrok po cesti pa sprašujem, kako si komisija predstavlja, da lahko pridejo do igrišča, tudi iz razloga, ker je pot ravno v delu dostopa do igrišča najožja. Predlagam torej, da se v najožjem delu poti namesti prometne znake z omejitvijo hitrosti, če pa ste prepričani, da gre za slepo ulico, potem pri vstopu v ulico s ceste Krška vas - Skopice namestite tak znak.

Odgovor:

Zahvaljujemo se vam za dodatna pojasnila in argumente za omejitev hitrosti na omenjeni poti v Krški vasi. Vašo pobudo z dodatnimi pojasnili bomo še enkrat obravnavali na seji Komisije za tehnično urejanje prometa v Občini Brežice in vas obvestili o sprejetih sklepih.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 8. seja Občinskega sveta občine Brežice (05.10.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Na svetniško skupino DeSUS se je obrnilo podjetje MB oprema d.o.o. iz Jesenic na Dolenjskem. Podjetje ima ambicije v trgovsko poslovnem centru v Slovenski vasi investirati in zaposliti večje število delavcev (do 20), v pol leta oz. v letu dni, in sicer za proizvodnjo masivnih lesenih hiš in druge masivne opreme. Podjetje je pri tem naletelo na težavo. Vzelo je v najem prostor v izmeri 1500 m², ima pa težave z elektriko in električno infrastrukturo. Elektro Celje je pripravljeno investirati oz. urediti to zadevo. Težave z elektriko imajo vsi obrtniki v tej poslovni coni, a Elektro Celje tega ne more izvršiti, ker ni lastnik električne infrastrukture, katere lastnik je še vedno MORS in zaradi tega ne more nič delati. Škoda bi bilo, da bi ta možnost dodatnega zaposlovanja v tem delu odpadla, zato se je obrnil na nas, da damo pobudo, da se zadeva uredi. Napotili smo ga, naj gre tudi do župana in naj se obrne tudi na krajevno skupnost. Krajevna skupnost je rekla, da je že 19.1.2015 dala na občino v Kabinet župana pobudo, da pride do sestanka s petimi oz. štirimi predlogi, kaj naj se vse na tem sestanku skuša definirati. Med njimi je bi tudi problem elektro omrežja in šibkosti tega omrežja v tem poslovnem centru. Predlagam in dajemo pobudo, da se čim prej prične postopek prenosa tega omrežja na Elektro Celje in uskladitev drugih zadev, ki bodo omogočile pritegnitev novih investitorjev v ta poslovni center. Krajevna skupnost nas je namreč informirala, da je kar nekaj interesentov, ki bi želeli priti, a jim dejansko oviro predstavlja, da poslovni center ni opremljen. Prosim za pisno odgovor.

Odgovor:

Občini je v interesu, da se v Slovenski vasi razvija gospodarstvo, zato je z dopisom pozvala Ministrstvo za obrambo, da čim prej pričnejo s pravno formalnimi postopki, ki so potrebni za prodajo transformatorskih postaj družbi Elektro Celje d.d. in s tem omogočijo obstoječim in potencialnim podjetnikom normalno poslovanje in razvoj.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka

Župan – odgovor:
Tu moram dati ustni odgovor, saj gre v tem primeru za precej čudno stvar. Prvič za to podjetje sploh nisem slišal, niti se ni nobeno javilo. Drugič, koliko jaz vem, problem ni v elektriki, saj smo tam celo uredili elektriko za podjetje Polymobil, razen če ne gre za hčerinsko firmo. Dejstvo pa je, da nam podjetje Polymobil v letošnjem letu še ni nič plačala in bomo verjetno morali iti v prekinitev pogodbo. Dejansko moram povedati, da podjetnik, ki se ne pride direktno na občino pozanimati in preko svetniških skupin išče odgovore, da imam glede tega precej slabe občutke. Ni bil problem z elektriko in povedati je potrebno, da v primeru, če bi mi dali na Elektro Celje elektriko, bi to pomenilo, da bi oni morali plačevati kot novi priključek. Slovenska vas, ki je bila MORS-ova, je že imela elektriko od prej in ni bilo potrebno, da se na novo priključi, ampak so dejansko samo priklopili nazaj na obstoječe stanje. Kar pomeni, da so bili tudi bistveno nižji stroški kot bi bili, če bi se nekdo na novo priključil in bi bil ta transformator predan Elektro Celje.

Alenka Laznik – odgovor:
To kar je župan povedal, velja za naš poslovni prostor. Težava je mogoče za ostale, ki so v tej coni, ker so transformatorske postajo še vedno v lastništvu MORS in ni še prišlo do primopredaje. Elektro pa ne bo posodabljalo vse dokler lastništvo ne bo njihovo. V tem je težava. Občina malo težje pomaga pri tem razmerju. Smo sicer že urgirali, ko smo urejali elektriko za našega najemnika, ampak žal nismo mi lastniki.

Župan – odgovor:
Prosil bi, da pride podjetje na občino, da ga sploh spoznamo, da vidimo kdo je ta podjetnik.

Anton Zorko:
Gre za podjetnika, ki je lastnik MB opreme, ki ima nekaj zaposlenih v Jesenicah na Dolenjskem, Božičnik in ki bi želel to tukaj tudi delati. Predlagali smo tudi, da se oglasi, če ste to preslišali.

Župan – odgovor:
Prav, z njim pa smo se že pogovarjali in kolikor vem ima svoje objekte v starem Begrosu v Slovenski vasi. Se bomo z njim še pogovorili.

Anton Zorko:
Menim, da pri tem lastništvu lahko občina pomaga.



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
K razpravi me je spodbudilo to deževje. Reka Krka in celotna Dolenjska je bila zopet v oranžnem alarmu. Spomnimo se leta 2012, ko je bil dejansko ves ta konec Slovenije, tudi večji del te naše brežiške občine, s Krško vasjo in ostalimi vasmi ob Krki, pod vodo. Takrat so bile dane obljube, kako se bo ta zadeva sanirala. Danes ne bom govoril o tem. Želel bi izpostaviti zadevo, ki je bila takrat, na nek način obljubljena. Država Slovenija je dobila iz evropskega sklada, ne vem katerega točno, za pomoč pri večjih naravnih nesrečah večje zneske. Mi smo takrat sprejeli sklep na občinskem svetu, da ker je bilo naše območje med bolj prizadetimi, naj nam povedo, kje je ta denar, kaj je s tem denarjem in kdaj ga bomo dobili in kam so ga namenili. Mislim, da tega odgovora sploh nismo dobili. Obljubljali so nam, kako bo ta zadeva urejena, vsaj tisti nujni del itd. Odgovore na ta vprašanja je iskala tudi občinska uprava. Če to deževje ne bi prenehalo v nedeljo, glede na to, da je bila napoved, da bo neprestanoma deževalo do torka, bi imeli identično situacijo in potem bi zopet k nam prišli in obljubljali, ne vem kaj ne. Sicer se neke rešitve izkazujejo z HE Mokrice, ki bo čez 3, 4, 5, 6, 7, 11 let, upam da čim prej. Kljub temu mislim, da je ta zadeva, bistveno bolj urgentna. Konkretno me pa tudi zanima, kje ta denar je.

Odgovor:

Poplavna varnost je obravnavana pri izdelavi Državnih prostorskih načrtov (DPN) za HE Brežice in HE Mokrice, kjer je v prostorskem aktu zagotovljena poplavna varnost urbanih območij v neposredni bližini posegov. V DPN HE Brežice se zagotavlja poplavna varnost Krške vasi, Velikih Malenc in Gornjega Lenarta z visokovodnimi nasipi. S sistemom prelivnih polj na objektu nasipa hidroelektrarne se varujejo tudi poplavna območja pred visokimi vodami za 20 do 30 letno povratno dobo. Dodatno se poplavna varnost v Krški vasi in Velikih Malencah, po DPN za HE Mokrice, izboljša s poglobitvijo Save na odseku Save med Termami Čatež in Brežiško hidroelektrarno, kar omogoča normalne odtočne razmere za reko Krko, dodatno pa se od nadvoza avtoceste do sotočja Krke in Save, na levem bregu Krke, ob razširjeni Krki izvede nasip za vodenje poplavne vode Save, s katerim se usmeri tok poplavnih vod Save v strugo reke. Poglobitev Save in opisane ureditve ob Krki povzročijo, po navedbah projektantov, znižanje nivoja poplavnih vod Krke za 1,5 m. Prav tako se z DPN HE Mokrice rešuje poplavna varnost pred poplavnimi vodami reke Save naselij Mihalovec, Loče in Rigonce. Z DPN-jem je tudi zahtevana izvedba poplavne varnosti za visoke vode reke Sotle, kar pa ni bil predmet DPN-ja.

Pripravil: Branko Blaževič, višji svetovalec



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Jaz sem že večkrat razmišljala in tudi kot krajani smo pošiljali pobude na različne strani. Mislim, da je tudi kolegica Šulerjeva že enkrat opozorila na cesto Brežice – Župelevec – Bizeljsko, po kateri, če se peljete, vsak trenutek letijo na vas veje, pol debla, skratka gre za tunel. Vemo, da je to regionalna cesta, vendar je prav, da na nek način obvestimo tiste, ki so pristojni, da je to resnično že življenjsko nevarno. V primeru, da pade kakšna veja in se v tistem trenutku pripelje avtomobil, hitrosti tam so 90 km/h in seveda tudi več pri posameznikih, potem veste kako se lahko ta zgodba konča.

Odgovor:

Na pobudo svetnice Mire Šuler smo 23.2.2015 poslali dopis glede obsekavanja grmovja ob omenjeni cesti na Direkcijo RS za infrastrukturo. Dopis vam posredujemo v prilogi. Do danes nismo dobili nobenega odgovora. Še enkrat bomo poslali dopis in zaprosili za odgovor.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 6. seja Občinskega sveta občine Brežice (25.05.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Enkrat sem že v tem občinskem svetu govoril o čiščenju vodotokov in vendar se okrog tega ni kaj dosti zgodilo. Po zadnjem neurju so se spet pojavile različne težave okrog nekaterih vodotokov. Torej, kolikor vem, je za to odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor in infrastrukturo, ki bi za to moralo skrbet oziroma bolje povedano, za ta naš konec, je to oddelek ministrstva oziroma enota v Novem mestu. Vendar se za to slabo skrbi. Spodbudilo nas je predvsem tako imenovani »koričanski potok«, to je ob lokalni cesti 024182, ki je približno 420 metrov od križišča z lokalno cesto 024171 proti zahodu. Le-ta se je že tako približal cesti, da je pravzaprav začel odnašati in poškodoval že del asfalta. To bi bilo potrebno nujno urediti, ker očitno preko krajevne skupnosti tega ne bomo dosegli. Ne vemo niti, kdo bo to opravil, ali bo to cestna služba ali bo to upravljavec vodotokov. Bi bilo pa potrebno to zaščititi, ker je že nevaren promet na tej cesti, zato apeliram na vas. To bi bilo potrebno sanirati čim prej, ker je asfalt zdaj že načet in vedeti moramo, da bo pojutrišnjem drugi naliv, ki bo pa že utrgal del asfalta in potem bo nastala škoda dosti večja kot bi sicer. Bom oddal to pobudo tudi pisno na občinsko upravo, da bo znano za kaj se gre

Odgovor:

Čiščenje in vzdrževanje vodotokov je v pristojnosti Agencije RS za okolje. Ugotavljamo, da bi bilo stanje vodotokov precej boljše, če lastniki parcel oz. gozdov ob čiščenju svojih parcel ne bi odlagali vejevja ob potokih ali pa ga celo metali v potoke. Problematičen odsek, ki ga omenjate si bomo ogledali in v sodelovanju z ARSO-m ustrezno ukrepali.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Podajam obvestilo o JR na dobovskih ulicah:
Sobota, dne 11. aprila so že od 16.30 ure dalje gorele luči JR v naslednjih dobovskih ulicah:
CESTA BRATOV GERJOVIČEV na relaciji od transformatorja do konca novega pločnika v smeri gostilne Katič; MLADINSKA ULICA (kjer živim) – cela ulica; ŽELEZNIŠKA ULICA - cela ulica; OB NJIVAH - cela ulica; BOHORIČEVA ULICA - cela ulica in PREČNA POT- cela ulica.
Nedelja, 12. april 2015, ura 8.10 zjutraj - v vseh zgoraj omenjenih ulicah gorijo luči JR; ravno tako ob 15.30 uri popoldan, v vseh omenjenih ulicah svetijo žarnice in najverjetneje še preostanek popoldneva.
Še podatek: med tednom pa je bilo zaznati utripanje luči – v času večernih ur v celi Mladinski ulici in v ulici BRATOV GERJEVIČEV v smeri od transformatorja do konca novega pločnika proti gostilni KATIČ, za ostale ulice ne vem.
Razsvetljava v vsakem primeru zagotavlja varnost prometa, udobja, vendar delujoča podnevi povzroča nepotrebne stroške, ki jih na nek način plačujemo mi vsi. Razvoj tehnologije je danes tako daleč, da verjamem v realizacijo odprave omenjenih napak, saj sem kar nekajkrat opozarjala tudi na nedelujoče luči v istih ulicah, tako da očitno nekaj ne funkcionira pravilno.
Dajem pobudo po dejansko trajni odpravi naštetih težav. Če že ne moremo varčevati s tehnologijo pa lahko varčujemo z nadzorom.
2. Stanovalca Mladinske ulice, Sabina in Bojan Andrejaš sta pred časom obvestila Občino Brežice o precej zvitem – DROGU JR, tik ob vhodu iz Mladinske ul. v smeri njunega doma, to je Mladinska ulica 4, kot sta povedala, se do danes s strani gospodarskega oddelka ni oglasil nihče, pa jima je bilo obljubljeno, da se bo oglasil David F. Kot sta pojasnila, bi najboljša, torej idealna rešitev seveda bila, da bi se drog prestavil vsaj za kakšen meter pred sedanjo postavitvijo, če je to sploh možno, sicer pa naj se vsaj zravna. Kakor sta Andrejaševa povedala, je drog JR zvit od dne, ko se je črpala greznica ob njuni hiši s strani občinske komunale. Dajem pobudo po ureditvi glede omenjenega droga JR.

Odgovor:

Vsi zgoraj navedeni problemi z javno razsvetljavo v območju Dobove, so bili vezani na problematiko izgradnje pločnika Dobova in so se odpravili v kratkem času potem, ko so bili opaženi. Svetnike pozivamo, da tovrstne probleme javljajo direktno na oddelek (ali pa v tajništvo kabineta župana), ki neko gradnjo vrši, saj se včasih zgodi, da delavec za problem sploh ne ve, čas sej občinskih svetov pa tudi ni zadosti pogost, za hitro reševanje tovrstne problematike.

V zvezi s problematiko nedelujočih luči smo vam že podali pojasnilo, tudi ustno. Oboje je vezano izključno na problematiko gradbišča izgradnje pločnika v Dobovi.

Pripravil: Teja Leben, višja svetovalka

Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje javne razsvetljave je opravil terenski ogled omenjenega droga. Drog je zvit, temelj pa poškodovan oz. počen. Občina bo poskrbela, da se temelj na novo zabetonira na istem mestu in v kolikor bo možno tudi zravna drog, v nasprotnem primeru bo potrebno postaviti nov drog.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Dajem pobudo, da Občina Brežice kot ustanovitelj organizacij (pisno, ali preko svojih predstavnikov v organih, javnih podjetij in javnih zavodov) zagotovi, da bodo le te objavile Kataloge informacij javnega značaja in v skladu z 10. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na svojih spletnih straneh v svetovni splet posredovale informacije javnega značaja, kot so to ustanovni akti in prečiščena besedila internih predpisov, programe, strategije, in druge informacije s svojega področja. Ugotavljam, da so te informacije slabo dostopne oziroma ustrezno, pregledno urejene in dostopne že na sami spletni strani Občine Brežice, nekatere organizacije Kataloga še niso niti objavile (npr.: Komunala d.o.o., Posavski muzej, Zavod za šport) nekatere pa Kataloge ali podatke, ki naj bi jih zajemal opisane, predpisi in dokumenti pa niso dosegljivi oziroma preko spleta dostopni (npr.: MC, Knjižnica Brežice, nekatere OŠ, ipd). Sicer ugotavljam, da imajo skoraj vse organizacije, katerih ustanovitelj je občina svoje spletne strani vzpostavljene, nekatere zelo pregledno in zanimivo postavljene, manjkajo pa nekatere zakonsko določene vsebine ali aktualni dogodki, ipd.

Odgovor:

V zvezi s pobudo g. Jožefa Piltaverja o tem, da Občina Brežice kot ustanovitelj organizacij zagotovi, da bodo le-te objavile Kataloge informacij javnega značaja in v skladu z 10. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na svojih spletnih straneh, pojasnjujemo, da smo Javno podjetje Komunala Brežice, d. o. o., ki ima na spletni strani navedeno le, da je spletna podstran z informacijami javnega značaja v pripravi, pozvali, da nemudoma izpolni obveznost objave v skladu z 8. in 10. členom (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 - skl. US in 19/15 - odl. US) in nas o izpolnitvi te zakonske obveznosti obvesti.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Nedavno je bila prestavljena krajevna tabla, ki označuje konec mesta Brežic, iz lokacije na začetku starega mosta preko reke Save (levi breg reke Save) na lokacijo začetka starega mostu preko reke Krke (levi breg reke Krke). Kaj je bil povod za to dejanje in na osnovi katerega akta je bilo to izvedeno?

Odgovor:

Prestavitev znaka se je izvedla v smislu omejevanja hitrosti na mostu, in sicer v smislu, da je tudi most še pod režimom naselja, ko je hitrost omejena na 50km/h. Znak je že bil premaknjen nazaj na območje pred mostom iz smeri Brežic, omejevanje hitrosti pa rešeno tako, da se je snela dopolnilna tablica na znaku za omejitev hitrosti 30km/h, ki označuje nevarnost ob slabem vremenu.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Imam pobudi v interesu gospodarstvenikov, podjetnikov, ki živijo v občini Brežice. Eni so tisti, ki so lastniki oziroma najemniki prostora v industrijski coni Slovenska vas. Ti majo težave z internetom, s široko pasovnim dostopom. To temo smo sicer enkrat tukaj že odpirali, ampak danes imamo v pisnem gradivu odgovor, da občina žal ne more odstopit od tega, da bi zaračunavala služnostno pravico. Pozanimali smo se pri drugih občinah v Sloveniji, seveda je zakon enak za vse, ampak nekatere občine to naredijo tako, da zaračunajo služnostno pravico v višini enega evra. Prosil bi, ne vem, če kot svetnik to sploh smem, gospoda župana, da kontaktira, te ljudi v Slovenski vasi, da se z njimi pogovori, in da poskuša ta problem rešit.
2. In še druga pobuda, ravno tako v interesu gospodarstvenikov je ta, da se spremeni Odlok ureditve cestnega prometa v občini Brežice. In sicer, da se doda člen, kakorkoli je to pravno treba urediti, s katerim se na parkirnih prostorih od vodovodnega stolpa po levi strani do konca Občine, tam je šest, sedem parkirnih prostorov, uvede enak režim kot velja za parkirne prostore na glavni ulici. Uslužbenci res ne bodo veseli, ampak te ki imajo dol trgovine pa se pritožujejo, da se stranke pri njih ne morejo ustavit in bi za njih to pomenilo, imenujemo ga lahko tudi, gospodarski učinek.

Odgovor:

Glede zaračunavanja nadomestila za ustanovitev služnostne pravice smo stališče že podali, v vmesnem času pa tudi ni prišlo do spremembe predpisov, ki bi omogočali neodplačno ustanavljanje služnosti, kar zaračunavanje nadomestila v višini enega evra dejansko je.
Pričakujemo, da bo mogoče pogodbe za ustanovitev služnostne pravice, ki jih je Telekom že predlagal in se v pretežni meri nanašajo na LC 024203-Slovenska vas-drž.meja, ki poteka ob TPC Slovenska vas, skleniti v kratkem, in sicer po tem, ko bo opravljena parcelacija parcele 1990/5 k.o. Nova vas, ki v pretežnem delu predstavlja prej navedeno lokalno cesto, v delu pa je kategorizirana kot regionalna cesta.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka

Sprejemamo vašo pobudo v zvezi z razširitvijo plačljivega parkiranja od Ceste prvih borcev proti Vodovodnemu stolpu v Brežicah. Sporočamo vam, da bomo preverili smiselnost in možnosti za realizacijo, ter na podlagi preučitve sprejeli nadaljnje odločitve o čemer vas bomo obvestili.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Vinko Ogorevc (SDS)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Prometna varnost peščev/kolesarjev v Brežicah – rondo v Trnju – pokopališče. Vzrok za spodaj podano pobudo glede prometne varnosti peščev in kolesarjev v Brežicah je ta, da je promet iz dneva v dan večji, pešci in kolesarji pa na omenjenih odsekih izpostavljeni vedno večji nevarnosti. Za povečanju prometne varnosti je bilo v občini Brežice v preteklosti narejenega precej in to mnogo več v okoliških KS, kot v samem mestu – pločniki in javna razsvetljava v Župelevcu, Artičah, Brezina, Bukošek, pločnik na levi strani od ekonomske šole proti » Belemu konjičku«… in res je, vse to je potrebno za varnost tako pešcev kot tudi kolesarjev, ki pa imajo v samih Brežicah na žalost zelo malo kolesarskih poti, pešci v samih Brežicah pa premalo nujno potrebnih pločnikov. Za prometno varnost pešcev in kolesarjev je veliko bolj poskrbljeno v okoliških KS, kot v samem mestu in dobiš občutek – na kar žal kažejo tudi dejstva – da so tam veliko bolj aktivni pri reševanju prometne varnosti pešcev, kot v samem mestu. V bližnji prihodnosti, bi bilo potrebno poskrbeti in pridobiti potrebna sredstva za prometno varnost pešcev in kolesarjev v mestu Brežice in pričeti z urejanjem najbolj potrebnih pločnikov in dovolj širokih kolesarskih stez , kot so:
- od rondoja v Trnju do pokopališča, saj krajanom Trnja tam ni zagotovljena prometna varnost, ker je ob gradnji HE Brežice, novega doma starejših občanov, policije…- Dobovska cesta še bolj obremenjena.
2. od avtobusne postaje ob Cesti svobode do rondoja na Črncu- Pleteršnikova ulica in naprej do rondoja pri Intermarketu na Tovarniški cesti in Ceste bratov Cerjakov, s čimer bi bil sklenjen obroč pločnikov okoli Brežic
3. podaljšanje manjkajočega pločnika na Marofu – od bivše tovarne pohištva do Dobovske ceste, saj je ta cesta zadnje čase veliko bolj prometna. V upanju in skrbi za resnično večjo prometno varnost ter da bo čimprej urejen pločnik od pokopališča do rondoja Trnje, postopoma pa tudi ostali pločniki navedenih v tej pobudi.

Odgovor:

1.
V skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za HE Brežice je bilo potrebno določiti gradbiščne poti do objekta bodoče hidroelektrarne Brežice. Kot najustreznejša pot do bodoče hidroelektrarne je s strani investitorjev gradnje predlagana Dobovska cesta in nova povezovalna cesta med Dobovsko in Prešernovo, ki je zgrajena na osnovi DPN-ja in bo po končani gradnji prenesena med občinske ceste. Z investitorji gradnje hidroelektrarne (HESS in INFRA) je dosežen sporazum o uporabi Dobovske ceste. Prav tako je v zaključni fazi sporazum za novo povezovalno cesto od Dobovske do Prešernove. V obeh primerih bo ob omenjenih prometnicah potekal pločnik, kolesarska steza pa bo tudi ob Dobovski cesti. Razširitev, ki je izvedena na Dobovski cesti, bo služila izgradnji pločnika in kolesarske steze. Upamo, da bomo naleteli na posluh pri lastnikih zemljišč, da bodo navedeni projekti realizirani.

Pripravil: Branko Blaževič, višji svetovalec
2.,3.
Občina ima v letošnjem letu namen speljati projekt, po katerem se bodo po vseh glavnih ulicah v mestu Brežice označili kolesarski pasovi in hkrati delitev prostora kolesarjev z vozili. Projekt smo zastavili v dveh fazah, fizična zajema sam zaris in označitev ter manjše prilagoditve (spuščanje pločnikov, poprava vozišč na območju pasov…) ter obveščanja in informiranja v okviru katerega želimo voznike obvestiti in osvestiti, da so na cestah tudi šibkejši udeleženci v prometu, ki jih morajo upoštevati. Vrhunec projekta, če bo vse po sreči bo v septembru v okviru akcije Evropski teden mobilnosti, ko naj bi bil projekt zaključen.
Kar se tiče konkretnih tras, ki ste jih navedli pa velja:
- Od rondoja v Črncu po Cesti svobode proti Intermarketu - na tem odseku je projekt sicer izdelan, vendar nimamo zagotovljenih zadostnih sredstev za izvedbo, delno so tudi še lastniški problemi,
- Trdinova ulica, Marof – v letošnjem proračunu imamo sredstva zagotovljena za pripravo projektne dokumentacije, v okviru katere se predvidevajo površine za pešce in kolesarje po celi Trdinovi ulici do Dobovske ceste.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam še pobudo občanov. V spomladanskem času in pa tudi v poletnem je dejansko ogromno odpadkov od drevja, trave in ga občani nimajo kam dati. Lahko ga dajejo v rjave kontejnerje, ampak to je enostavno premalo prostora. Ene občine imajo primer dobre prakse, ko dejansko naredijo, če rečem po domače, jamo, ki jo sicer nadzirajo, ampak, lahko tam občani mečejo to naravno vejevje in ostalo zadevo ter imajo dejansko možnost, da to tam zgnije. Sprašujem, ali je možno, da bi tudi mi imeli tako podobno zadevo v Vrbini ali kje v neposredni bližini mesta Brežice.

Odgovor:

Posredujemo odgovor Komunale Brežice – Dejan Zofič, vodja kontrole, kakovosti in razvoja:
Odlaganje bioloških odpadkov v naravo je najbolj ekološki način, v primeru, da odpadki niso nakopičeni eden na drugega, saj v teh primerih nastajajo anaerobni proces in se tvorijo toplogredni plini. Na žalost pa iz izkušenj vemo, da v kolikor bi omogočili nenadzorovano odlaganje bioloških odpadkov v Vrbino, bi se kaj kmalu tam znašali tudi drugi odpadki, ki tam ne sodijo. Tu predvsem mislimo na kosovne in gradbene odpadke.
Uporabniki lahko biološke odpadke pripeljejo in brezplačno oddajo na Zbirno reciklažnem centru Boršt (v nadaljevanju ZRC Boršt), od koder jih Komunala Brežice d.o.o. odpelje k pooblaščenemu prevzemniku.
Prav tako pa imajo uporabniki možnost, da na dom naročijo enkrat na leto brezplačno 5 m3 ali 7m3 kontejner, kamor lahko odložijo tovrstne odpadke.
V sled zgoraj navedenega je biološke odpadke nesmiselno odlagati v naravo (Vrbino), saj imajo uporabniki odpadke že naložene na prevozno sredstvo in lahko podaljšajo pot za 6 km na ZRC Boršt, kjer jim bodo pri odlaganju pomagali zaposleni Komunale Brežice d.o.o.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Slovenija je imela leta 2011 akcijo »očistimo Slovenijo«. Takrat je bila očiščena tudi Vrbina in je bila odpadkov. Pred časom sem malo kolesaril in opazil, da se dejansko spet pojavlja, verjetno je nekdo začel s tem in zdaj je tam nekaj odlagališč starih pralnih strojev in ne vem česa vse. Ta naša Vrbina spet izgleda mala katastrofa. Verjetno bo zdaj to moral nekdo očistiti, verjetno bo to Komunala Brežice ali kdo drug.

Odgovor:

Posredujemo odgovor Komunale Brežice – Dejan Zofič, vodja kontrole, kakovosti in razvoja:
Komunala Brežice d.o.o. nima pristojnosti, da sama od sebe čisti črna odlagališča. To lahko stori le na podlagi naročila s strani Občine Brežice in proti plačilu. Po trenutno veljavni zakonodaji (157. a člen) je za sanacijo črnih odlagališč, kjer ni znan storilec, dolžan poskrbeti lastnik zemljišča Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B, Ur. l. RS, št. 70/08). V primeru, da je povzročitelj nepravilnega odlaganja odpadkov v naravo znan mora povzročitelj na lastne stroške poskrbeti za sanacijo, kar pa mora odrediti pristojni inšpekcijski organ.
Komunala Brežice d.o.o. bo poskrbela za sanacijo črnega odlagališča v Vrbini na podlagi naročila Občine Brežice in v okviru svojih zmožnosti (predvsem strojnega parka).
Vsekakor pa obsojamo dejanja, ki imajo za posledico onesnaževaje okolja in predvsem podtalnice.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
2. Sprašujem, ali Občina Brežice ima oziroma vodi podatke o izkoriščenosti oziroma o dejanskem času uporabe javnih objektov (telovadnic, športnih površin, gasilskih in vaških domov, mladinskega hotela, drugih javnih objektov in površin) v svoji lasti in načinu upravljanja z njimi. Če jih ima, prosim za podatke o koriščenju posameznega objekta za leto 2014 v skupnem številu ur, ali v obliki, kot se zbirajo. Če jih nima, dajem pobudo, da Občina poskrbi, da upravljavci objektov take podatke pričnejo zbirati. Ocenjujem, da imamo v Občini veliko število javnih objektov, katerih koriščenje je glede na možnosti zelo majhno, zato bi zbrani podatki lahko služili za ustrezen pregled in ukrepanje za boljšo izkoriščenost obstoječih objektov in naprav in primerna nadaljnja vlaganja javnih sredstev v obstoječe in nove objekte.

Odgovor:

Občinska uprava ne razpolaga s pregledom izkoriščenosti prostora vseh objektov, s katerimi upravljajo javni zavodi ali krajevne skupnosti v občini, oz. so ti podatki prikazani v letnih poročilih posameznih zavodov (seznanitev s poročili za leto 2014 je na dnevnem redu 6. redne seje Občinskega sveta) v obsegu oz. na način, na katerega te podatke vodijo posamezni upravljavci.

Občinska uprava podrobneje spremlja uporabo tistih objektov, katerih uporaba je tesno povezana s sofinanciranjem iz proračunskih sredstev (npr. programi izvajalcev športa), ne razpolaga pa z dodatnimi kadrovskimi kapacitetami, ki bi omogočale vzpostavitev pregleda nad vsemi prostori, ki se ali so možni za oddajo drugim uporabnikom. Omenimo lahko, da se Zavod za šport Brežice, kot zavod, ki upravlja z največ objekti namenjenimi oddaji, pripravlja na vzpostavitev spletnega sistema namenjenega k rezervaciji in spremljanju izkoriščenosti posameznih prostorov.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Dajem pobudo, da Občina Brežice kot ustanovitelj organizacij (pisno, ali preko svojih predstavnikov v organih, javnih podjetij in javnih zavodov) zagotovi, da bodo le te objavile Kataloge informacij javnega značaja in v skladu z 10. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja na svojih spletnih straneh v svetovni splet posredovale informacije javnega značaja, kot so to ustanovni akti in prečiščena besedila internih predpisov, programe, strategije, in druge informacije s svojega področja. Ugotavljam, da so te informacije slabo dostopne oziroma ustrezno, pregledno urejene in dostopne že na sami spletni strani Občine Brežice, nekatere organizacije Kataloga še niso niti objavile (npr.: Komunala d.o.o., Posavski muzej, Zavod za šport) nekatere pa Kataloge ali podatke, ki naj bi jih zajemal opisane, predpisi in dokumenti pa niso dosegljivi oziroma preko spleta dostopni (npr.: MC, Knjižnica Brežice, nekatere OŠ, ipd). Sicer ugotavljam, da imajo skoraj vse organizacije, katerih ustanovitelj je občina svoje spletne strani vzpostavljene, nekatere zelo pregledno in zanimivo postavljene, manjkajo pa nekatere zakonsko določene vsebine, ali aktualni dogodki, ipd.

Odgovor:

Za ustrezno poslovanje posameznih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Brežice, so dolžni skrbeti direktorji oz. ravnatelji ob podpori organov zavoda, kot je npr. Svet zavoda. Prav tako so javni zavodi sami odgovorni za načine in vrste objav podatkov vezanih na njihovo dejavnost.

Javnim zavodom oz. podjetjem bo Občinska uprava posredovala pobudo, da uredijo svoje spletne strani tako, da bodo pregledno objavili veljavne akte, aktualne dogodke in druge informacije javnega značaja vključno s Katalogom informacij javnega značaja.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Sprašujem, kdaj boste za obravnavo pripravili spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu Občinskega sveta. Na moje eno od prejšnjih vprašanj oziroma pobud ste odgovorili, da bo dokument pripravljen za obravnavo v jeseni letošnjega leta. Mnenja sem, da so nekatera določila Poslovnika nezakonita (npr. obveščanje svetnika o odstopu), nekateri člani sveta in župan pa ga zlorabljajo (npr. replika na repliko, sprejemanje sklepov mimo predpisanega postopka).

Odgovor:

Poslovnik od delu Občinskega sveta Občine Brežice je bil s strani občinske uprave Občine Brežice popravljen v skladu s priporočili Ministrstva za javno upravo, Službe za lokalno samoupravo, ki je v letu 2015 opravila pregled usklajenosti Statuta Občine Brežice in Poslovnika Občinskega sveta Občine Brežice z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o lokalni samoupravi in drugimi zakoni.
Poslovnik Občinskega sveta Občine Brežice in Statut Občine Brežice bomo pred obravnavo na seji Občinskega sveta Občine Brežice, posredovali še v pregled na Ministrstvo za javno upravo, Službi za lokalno samoupravo in po prejemu njihovega odgovora bomo gradivo uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej občinskega sveta.

Pripravila: Jasmina Molan, Višja svetovalka I



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V razmislek podajam pobudo o protihrupni ograji v zaščito neposrednim prebivalcem , ki živijo tik ob progi, kjer se odvija oskrba, popis in vstop beguncev na drug vlak. Kot povedo krajani, je stanje v neposredni bližini precej nevzdržno.

Odgovor:

Za delo z migranti in begunci je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Za logistično podporo pa skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije – Uprava RS za zaščito in reševanje. Občina Brežice omenjene konkretne primere pozna, prav tako je z njimi seznanjeno tudi MNZ, ki že išče rešitve za omilitev vplivov hrupa na najbolj izpostavljene prebivalce Dobove v neposredni bližini železniške postaje.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Nujno je potrebno poskrbeti vsaj za obutev in topla oblačila, če ne tudi za del plačila tistih prostovoljcev , ki še sami zase nič nimajo, pa so srčni in pridejo pomagati.

Odgovor:

Za delo z migranti in begunci je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Za logistično podporo pa skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije – Uprava RS za zaščito in reševanje. Občina Brežice se redno udeležuje koordinacijskih sestankov, ki jih sklicuje Ministrstvo za notranje zadeve in tam tudi opozarja na morebitne probleme pri reševanju migrantske problematike in daje predloge in pobude. Nujnost zagotovitve ustreznih toplih oblačil in obutve za prostovoljce, ki delajo v centrih za migrante je tako predstavnica Občine Brežice Irena Rudman izpostavila že na koordinaciji 23.novembra 2015. Zagotovljeno je bilo, da bodo prostovoljci ustrezno obutev in obleko dobili, žal pa zadeva kljub temu očitno še ni v celoti realizirana.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V obdobju od pričetka begunske krize do danes je na poti iz HR v Slovenijo, natančneje na železniško postajo Dobova prispelo na deset tisoče beguncev, migrantov, ki se najprej napotijo v prostore namenjene oskrbi in popisu, nato sledi vstop na drug vlak, ki jih popelje do Šentilja, ali pa z avtobusi v nastanitvene centre po Sloveniji. Dajem pobudo, da se zaradi varnosti v neposredno bližino, kjer se oskrbujejo in popisujejo begunci postavita 2 hidranta in sicer eden v Ulici Marka Šavriča in drugi v Ulici 15. Aprila.

Odgovor:

Komunala Brežice d.o.o. je 4. januarja 2016 oddala ponudbo Izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje Brežice za izvedbo hidrantnega omrežja in postavitev dveh hidrantov na območju omenjenih ulic. Potrditve ponudbe oziroma naročila del s strani Uprave RS za zaščito in reševanja še ni.



Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prej je bil podan predlog, da bi naredili analizo investicijskih vlaganj oz. potenciala za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta v naši občini, tako na področju širšega gospodarstva kot na področju turizma. Imamo kar nekaj potenciala, ki pa se nam tudi zaradi mačehovskega odnosa aktualne vlade, topi. Tipični primer je uporaba letališča Cerklje ob Krki. Koliko je bilo v preteklosti vložene energije v ta projekt, da smo pridobili od tradicionalno konzervativne vojske, dovoljenje o souporabi letališča v civilne namene. Koliko je bilo tudi vloženega denarja, da smo sprejeli dva državna prostorska načrta za gospodarsko logistično središče Feniks, ki izkorišča potencial sodobno opremljenega letališča, v povezavi z avtocesto in tudi z ostalimi okoliškimi velikimi mesti, kot je Zagreb. Nato se čez noč neko uradništvo, zaradi anarhije vladanja, odloči, da bo podaljšalo najavo za uporabo tega letališča za prihode. Najava je podaljšana iz 48 ur na 72 ur. Zamislite si, kdo bo priletel na to letališče, če se mora 72 ur prej najaviti. To gre za točno tri dni in nemogoče je misliti, da bo to letališče pod takimi pogoji doživelo razcvet. O sporočilu te najave morebitnim investitorjem raje ne govorim, saj kaže na to, da tu vse kroji vojska in vojska ima v tej državi veliko besedo, tudi pri uporabi takšnega letališča. Sodu je izbilo dno tudi obvestilo, da se je omejila uporaba tega letališča na dneve v tednu. Kot veste se civilno letališče praviloma uporablja za vikende, takrat imajo ljudje čas in takrat se uporablja tudi za športno rekreativne in ostale namene. Sedaj je prepoved uporabe tega letališča ob petkih, sobotah, nedeljah in sicer zaradi tega, ker je vladajoča stranka vedno poudarjala, da ni kriznih razmer v Sloveniji in da je vse normalno. V dopisu Ministrstva za obrambo zasledimo, da je začasno aktivirana prepovedana cona letenja na kriznih območjih letališča Cerklje ob Krki. Sprašujem ali so potem tu res neke druge izredne razmere v tej občini, ali ne. Na eni strani trdite, da niso in s tem sporočamo vsem, da naj pridejo, po drugi strani pa ta ista država piše, kateri predstavniki želijo to dopovedati, da so tu določene razmere, kjer velja uvesti prepoved uporabe letališča ob določenih urah. Kako se bo to letališče razvijalo ob takih signalih države, ko na eni strani zavira uporabo s podaljševanjem roka najave in po drugi strani prepoveduje uporabo? Župan je na pobudo Letalskega centra Cerklje ob Krki prosil predstavnike Ministrstva za obrambo in Ministrstva za gospodarski razvoj, da pridejo v Brežice in pojasnijo zakaj je temu tako. S strani župana je bila podana pobuda za sestanek čez deset dni in tri termini v oddaljenem roku in prejel odgovor, da nimajo časa pojasnjevati teh zadev v Brežicah. Podajam pobudo, da gre delegacija, katero najmanj sestavljata župan in naš poslanec ter direktor javnega zavoda Letalski center Cerklje bo Krki, do pristojnih in tudi do Uprave za kontrolo zračnega prometa ter zahtevate pojasnila zakaj je temu tako, kako dolgo bo trajalo in kdaj se bodo zadeve normalizirale na tem letališču.

Odgovor:

Na Ministrstvo za obrambo RS (MORS) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT) je bil 25.novembra 2015 naslovljen dopis za določitev termina za sestanek glede uporabe letališča Cerklje ob Krki in nadaljnji razvoj projekta Feniks. V dopisu župana Občine Brežice je bilo navedeno, da je Vlada RS leta 2007 sprejela Resolucijo nacionalnih razvojnih projektov za obdobje 2007-2023 in prepoznala Gospodarsko logistično središče Feniks kot pomembni državni razvojni projekt. S sklenjenim dogovorom med Občino Brežice in MORS, Javni gospodarski zavod Letalski center Cerklje ob Krki (v nadaljevanju JGZ LC Cerklje ob Krki), že vrsto let souporablja del letališke infrastrukture za civilne namene. Namesto ukrepov glede širjenja civilne letalske in gospodarske dejavnosti ob letališču, je bil JGZ LC Cerklje ob Krki pred časom obveščen o podaljšanju časa najava priletov, nato še o delni prepovedi civilne uporabe letališča. Občina Brežice se je na dopis glede uvedbe restriktivnih ukrepov pri civilni uporabi letališča Cerklje o Krki in tega opredelila kot kršenje dogovora med MORS in občino.

MORS je v odgovoru na dopis Občine Brežice navedel, da se z Ministrstvom za infrastrukturo in MGRT zavedajo možnosti civilne souporabe letališke na Letališču Cerklje ob Krki in da so sprejeli dodatne iniciative za realizacijo državnih politik. MORS je zapisal še, da je obvestilo o začasni aktivirani prepovedani coni letenja na kriznih območjih prehajanja celotne državne meje RS, razen za državne letalnike (Policija in Slovenska vojska) izven obratovalnega časa letališča Cerklje ob Krki, izdala Kontrola zračnega prometa Slovenije. Uporabniki JGZ LC Cerklje ob Krki lahko, v času veljave omenjenega sklepa, izvajajo letalske aktivnosti v času objavljenega obratovalnega časa letališča oz. v času, ko obratuje Letališka kontrola zračnega prometa. Letalski predpisi določajo, da morajo vsi civilni, vsi tuji državni in vsi tuji diplomatski letalniki pred pristankom pridobiti dovoljenje obratovalca letališča. Letališče Cerklje ob Krki ne obratuje v soboto in nedeljo, zato je bilo potrebno podaljšati čas najave priletov na 72 ur, saj določilo 48 urne najave ni omogočalo zagotovitev dovoljenja za letalnike, ki bi letališče uporabljali v nedeljo. MORS dopis zaključuje, da je mogoče omenjeno podaljšano najavo priletov razumeti kot uskladitev zahtev nacionalnega letalskega regulatorja in obratovalnega časa letališča in ene kot kršenje dogovora med MORS in Občino Brežice

Kljub vsemu smo uspeli doseči tudi sklic želenega sestanka z MORS-om in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo potekal v prostorih Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki, 2.2.2016. Pred omenjenim sestankom se je župan, 20.1.2016, sestal na pred usklajevalnim sestankom z državnim sekretarjem MORS-a. O dogovorih in sprejetih sklepih sestanka z ministroma za obrambo ter gospodarski razvoj in tehnologijo, vas bomo obvestili na 10. redni seji občinskega sveta.

Pripravila: Jasmina Molan, Višja svetovalka I



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Sprašujem, kje je vzrok, da je za javno povabilo k oddaji vlog za izbor in sofinanciranje programov javnih del v letu 2016, rok za prijavo tako kratek. Razpis je bil objavljen 2.12.2015, rok za oddajo vlog za sofinanciranje programov za leto 2016 pa je 8.12.2015. Menim, da je rok prekratek, razen morda za organizacije, ki so v programu že vključene letos oz. so bile v prejšnjih letih. Katalog javnih del za leto 2016 daje možnost prijav mnogim organizacijam v občini, kar podpiram. Dajem pobudo, da se rok podaljša.

Odgovor:

Občina Brežice je 2.12.2015 objavila javno povabilo k oddaji vlog za sofinanciranje programov javnih del iz sredstev proračuna občine v letu 2016. Najprej predviden rok za oddajo vlog je sledil ustno napovedanim rokom Zavoda RS za zaposlovanje. Ko ZRSZZ ni uresničil napovedanega in objavil razpis 14.12.2016, je Občina prvotno zastavljeni rok za oddajo vlog podaljšala na 15.12.2015. Tudi s tem rokom je omogočila, da so lahko vsi zainteresirani pravočasno pridobili odgovor Občine Brežice na lastne vloge ter oddali na prvo zastavljeni rok.

Pripravila: Patricia Čular, Vodja oddelka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Še vedno ni nobenega ukrepa glede »biča« nad prehodom za pešce v Župelevcu. Nemudoma bi bilo potrebno postaviti prometni znak nad prehodom za pešce. Otroci so tu resnično vsako jutro zelo izpostavljeni in glede na letni čas, meglo in sneg je ukrep zelo nujen.

Odgovor:

Na prehodu so bili s strani DRSI postavljeni znaki III-6: Prehod za pešce. Ureja se tudi vrnitev znaka z notranjo osvetlitvijo, kot je že bil.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Najprej se želim zahvaliti pravni službi, ki je posredovala mojo pobudo oz. dopis o čiščenju obcestnega sveta ob državni regionalni cesti Brežice – Maribor R1 219/1242 in R3 676/2204, skozi gozd Dobrava. Dela namreč že potekajo, vendar nisem povsem zadovoljna, kajti velika drevesa so še vedno povešena nad cesto in še vedno ogrožajo udeležence v prometu. Predlagam, da obstoječa komisija za ceste s strani občine, na terenu neposredno pregleda in predlaga posek tudi ostalih dreves, dokler so tu stroji. Kar sedaj sekajo, dejansko izboljša preglednost tudi zaradi divjadi, a visoka drevesa in na pol suhe veje še vedno ostajajo nad cestiščem.

Odgovor:

Po besedah koncesionarja rednega vzdrževanja državnih cest je bila regionalna cesta čez Dobravo obsekana v višini in širini prostega profila, to pomeni 5m visoko in 2m v širino na vsako stran. Za posek dreves ob cesti pa se bo potrebno obrniti na lastnike zemljišč na katerih rastejo drevesa, saj je sama cesta odmerjena v širini od 6 do 11 m. Vsako podiranje dreves ob cesti bi bil poseg na zasebno lastnino in tudi ni v pristojnosti občinske komisije za ceste.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Kdo bo v KS Dobova saniral ceste po begunski krizi, če in ko bo le-ta prenehala?

Odgovor:

Občina je v decembru 2015 popisala poškodovano infrastrukturo v KS Dobova. Problematiko poškodovanja infrastrukture v KS Dobova je obravnaval občinski Odbor za gospodarstvo in s sprejel stališče, da pristojni oddelek pripravi popis poškodovanih cest. Popis je bil posredovan predsedniku Odbora za gospodarstvo, ki pa je le tega posredoval predsedniku Odbora za komunalno infrastrukturo pri Državnem zboru RS.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec

Za delo z migranti in begunci je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Za logistično podporo pa skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije – Uprava RS za zaščito in reševanje. Občina Brežice je na dejstvo, da bodo zaradi sprejema, oskrbe in prevozov migrantov ter posledično bistveno povečanega prometa poškodovane (tudi) lokalne ceste, oba pristojna organa že opozorila; v primeru konkretnih poškodb lokalnih cest, ki so oz. še bodo nastale zaradi migrantske krize, pa bomo posredovali zahtevek za popravilo poškodovanih cest omenjenima organoma.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V obdobju od pričetka begunske krize do danes je na poti iz HR v Slovenijo, natančneje na železniško postajo Dobova prispelo na deset tisoče beguncev, migrantov, ki se najprej napotijo v prostore namenjene oskrbi in popisu, nato sledi vstop na drug vlak, ki jih popelje do Šentilja, ali pa z avtobusi v nastanitvene centre po Sloveniji. Dajem pobudo, da se zaradi varnosti v neposredno bližino, kjer se oskrbujejo in popisujejo begunci postavita 2 hidranta in sicer eden v Ulici Marka Šavriča in drugi v Ulici 15. aprila.

Odgovor:

Zadeva je bila predana v reševanje Komunali Brežice d.o.o., ki je posredovala Upravi republike Slovenije za zaščito in reševanje ponudbo za postavitev dveh hidrantov, vendar do danes še niso prejeli naročila.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Aljoša Rovan in Peter Dirnbek (iz pisne priloge):
Pobuda za ureditev prehoda za pešce na Cesti bratov Milavcev – pri avtobusnem postajališču ob gasilnem domu v Šentlenartu. Avtobusno postajališče ob gasilnem domu v Šentlenartu uporabljajo številni krajani Šentlenarta in Brezine, predvsem šoloobvezni otroci, vendar za prehod ceste ni označenega, kaj šele primerno zavarovanega, prehoda za pešce. Občinski upravi dajemo pobudo, da v izogib morebitni tragediji čim prej uredi opisano pomanjkljivost v prometu.

Odgovor:

Vaša pobuda se nanaša na prehod za pešce na regionalni cesti R1-220/1334, ki je v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. Občina bo preučila pobudo in po potrebi začela s postopkom za označitev prehoda na ustrezni lokaciji.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Krajevna skupnosti Zakot Bukošek Trnje ima novega predsednika, to je Adi Brod, ki je prišel na to funkcijo prav v času, ko je moral podpisati pogodbo za pluženje in mi ob tem postavil nekaj vprašanj. Vprašanja so se nanašala predvsem na normative, ker je ob preverjanju cen pluženja v treh krajevnih skupnostih ugotovil, da so cene povsem različne, prav tako se sprašuje, kdaj mora izvajalcu pluženja sporočiti, da mora iti na teren. Zanima me, ali imamo kakšna enotna merila. Želel bi, da občina pogleda zadevo tudi v ceni, čeprav se zavedam, da je krajevna skupnost Sromlje povsem drugačna kot Brežice ali Zakot Bukošek Trnje, a kljub vsemu se mi zdi, a bi morali imeti boljši pregled nad temi zadevami, saj bi s tem lahko krajevnim skupnostim omogočili najboljšo ceno.

Odgovor:

Kar se tiče zimske službe se krajevna skupnost sama odloči na kakšen način se bo obračunavala storitev zimske službe ali po kilometru opravljene storitve ali pa po opravljenih urah. Občina Brežice ima za zimsko službo na lokalnih cestah z izvajalcem sklenjeno pogodbo po kilometru opravljene storitve. Kar pa se tiče samih normativov pa obstaja Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Glede samega nadzora nad izvajalci pa imajo krajevne skupnosti možnost, da izvajalca obvežejo, da ima v vozilu sledilno napravo. Vsem krajevnim skupnostim svetujemo, da vsako leto pravočasno izberejo izvajalca in z njim podpišejo pogodbo in ne čakajo na zimo in šele takrat iščejo izvajalca. Pri postopku izbire izvajalca pa se za pomoč lahko vedno obrnejo na občino, nekaj krajevnih skupnosti to že več let tudi izvaja.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Ferdo Pinterič (SONCE)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V krajevnih skupnostih, predvsem v tistih, ki smo na območjih, ki so izredno hribovita in kjer je teren nestabilen, plazovit, imamo veliko infrastrukture oz. lokalnih cest in javnih poti, ki so ogrožene s plazovi. Občina se po svojih močeh trudi in se najbolj pereče zadeve sanirajo. Glede na to, da nimamo več sreče z vremenom in da so vedno bolj nenormalni vremenski pojavi, ki jih je vedno več, se ta razkorak vedno bolj veča. V krajevni skupnosti Sromlje imamo trenutno odprtih najmanj 10 večjih plazov, ki ogrožajo infrastrukturo do te mere, da imamo na določenih javnih poteh tudi popolno zaporo. Na teh poteh so ogroženi tako vodovodni sistemi kot tudi energetski in drugi vodi. Veliko je tudi manjših zadev, ki bi jih v okviru sredstev, ki jih imamo krajevne skupnosti, bilo možno sanirati preden se zadeve spremenijo do mere, ko niso več obvladljive. Ugotavljamo, da za to nismo ustrezno usposobljeni oz. da ko pokličemo določene izvajalce na pomoč, se nam običajno ustavi pri zagotavljanju ustreznega materiala. Predlagam, da bi občina skupaj za vse te potrebe, ker se kot najustreznejši material za te manjše sanacije, predlagajo izrabljeni železniški tiri, zagotovila oz. pristopila k nabavi odsluženih tirnic in tako po krajevnih skupnostih ta material zagotovila, da bi lahko krajevne skupnosti del same sanirale.

Odgovor:

Se strinjamo, da bi lahko manjše plazove reševale krajevne skupnosti z usposobljenimi izvajalci. Iz naših izkušenj pri sanaciji plazov pa si predviden material za sanacijo najlažje in najhitreje nabavijo izbrani izvajalci. Poslali smo povpraševanje po rabljenih železniških tirih na Slovenske železnice in čakamo na ponudbo.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Opažam, da ko na teren prihaja geometer in gre za parcele ob javnih površinah, ob javnih cestah, da je pravilo, da so vsi lastniki povabljeni na ogledu geometra. V primeru javnega dobra, javne poti oz. javne ceste, bi morala biti obveščena občina. Če je le-ta obveščena, me zanima, zakaj se nihče ne odzove na ta vabila. Prav bi bilo, da se ob teh ogledih obvesti tudi krajevno skupnost, kjer meritve potekajo ter da je predstavnik krajevne skupnosti tudi prisoten. Opazil sem, da je nekaj žebljev zabitih ob cesti. Geometri ob novih meritvah ne poiščejo starih mejnikov in to je pri nas precej moteče.

Odgovor:

Ob meritvah smo prisotnih oz. dobimo vsaj zapisnik geodeta. Prosil bi vas, da nam poveste konkretno za katero meritev gre, kjer nismo bili prisotni, da bomo lahko pripravili konkreten odgovor. Glede ceste, ki ste jo omenili, koliko smo videli v proračunu, so vse državne ceste v občini Brežice prestavljene na leto 2018. V naslednjih dveh letih, koliko opažamo, država nima predvidenih investicij. Tudi cesto Pohanca – Artiče, za katero smo mi naredili projektno dokumentacijo, smo opazili, da je prestavljena iz NRP-ja letošnjega leta. Na sestanek s predstavniki Direkcije za ceste še čakamo, smo že naročeni, a še nismo na vrsti.

Dopolnitev odgovora župana :

Postopek za evidentiranje urejene meje skoraj v celoti predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, za posamezna procesna dejanja, ki v ZEN-u niso konkretno opredeljena, pa se subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Sam postopek, katerega posledica je v zemljiškem katastru zavedena tako imenovana urejena meja, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je postopek urejanja meje, ki ga kot geodetsko storitev izvaja geodetsko podjetje, drugi del pa je upravni postopek sprevedbe - evidentiranje geodetovih ugotovitev v kataster, ki ga opravi pristojna pisarna Geodetske uprave RS. Ureja in evidentira se lahko meja ali del meje parcele, postopek pa se uvede na zahtevo lastnika. Geodetsko podjetje pred izvedbo postopka na terenu izvede predizmere, pridobi iz arhiva geodetske uprave vse elaborate izmer konkretnega območja. S pomočjo arhivskih podatkov z upoštevanjem natančnosti posameznih izmer ali s pomočjo zadnjih vpisanih podatkov o parceli izračuna točke, v katerih se meja lomi. Na predizmerah, ki se opravijo pred izvedbo mejne obravnave ni potrebno sodelovanje lastnika. Vse lastnike parcele, katere meja se ureja in lastnike s katerimi ta parcela meji se povabi na mejno obravnavo. Lastnike je geodet dolžan ugotavljati iz podatkov zemljiške knjige. Na mejni obravnavi geodet lastnikom parcel katerih meja se ureja, predlaga mejo ugotovljeno na podlagi arhivskih podatkov zemljiškega katastra, torej preteklih izmer in elaboratov, tako da jo prenese v naravo. Vabljeni smejo geodetu pokazati svojo mejo. V kolikor lastniki soglašajo s pokazano mejo, se temu primerno pripravi sam elaborat, sicer se v upravnem postopku razpiše ustna obravnava v kateri si pristojna geodetska pisarna prizadeva k sporazumni rešitvi.
Na Občino Brežice letno prejmemo preko 300 vabil na mejne obravnave, v večjem delu se udeležimo tistih postopkov, ki so naročeni z naše strani, v nasprotnem se posvetujemo z geodetom. V primerih, ko lastniki naročajo ureditev meje z javnim dobrim se postopka udeležimo po potrebi. Dejstvo je namreč, da ima javno dobro poseben status in se lahko meja med parcelo v lasti fizičnega subjekta in javnim dobrim ureja zgolj po zgodovinskih podatkih zemljiškega katastra, nasprotno le z našim soglasjem ob podpisu geodetskega elaborata. Takšni praksi sledijo tudi sodišča v postopku sodne določitve meje.

Pripravila: Valerija Uršič, višja svetovalka in David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 9. seja Občinskega sveta občine Brežice (07.12.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Že v prejšnjem mandatu smo govorili o regionalni cesti Čatež – Obrežje (mejni prehod), mogoče tudi že od Krške vasi do mejnega prehoda. Rečeno je bilo, da bo v letu 2015 izdelana projektna dokumentacija za ta del. Zanima me, ali je država pristopila k tej projektni dokumentaciji, v kateri fazi je oz. ali je to odstranjeno s seznama obnove cestnih omrežij. Cesta je zelo obremenjena, ovinkasta, nepregledna. Nima pločnika. V večjem delu so posebne ožine in je nevarna za promet. Posebej sedaj, ko se bo gradila še HE Mokrice, bo ta cesta tudi s tovornjaki dosti bolj obremenjena. Zanima me, v kateri fazi je in ali smo kot občina v kontaktu z Direkcijo za ceste in ali smo o tem projektu sploh kaj informirani.

Odgovor:

Dne 13.1.2016 je potekal sestanek Občine Brežice z Direkcijo RS za infrastrukturo v zvezi s perečimi odprtimi vprašanji na državnih cestah v območju Občine Brežice. Med drugim je bilo dogovorjeno, da se v kratkem opravi ogled ceste R3-675 (Čatež – Slovenska vas) s poudarkom na najbolj problematičnem odseku čez Podgračeno. Na podlagi ogleda bo odločeno, kako zastaviti investicijo, da bodo problematična mesta najhitreje sanirana.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
»Krajani Velikih Malenc in Krške vasi me v zvezi z javno potjo JP 524441 v območju vinogradov lastnikov Prah in Vinkšel sprašujejo, kaj bo z obstoječo potjo, po kateri poteka tudi vodovod in je asfaltirana in poteka po parceli v lasti Jožeta Praha. Mnenja je, da ni nobenega razloga, da se zadeva ne uredi, zato prosi za pisni o odgovor in ukrepanje«

Odgovor:

Na Občino Brežice smo 10. 11. 2014 prejeli vlogo Prah Jožeta iz Velikih Malenc 16, lastnika parcelne št. 840/2 k.o. Čatež, po kateri poteka javna pot in v kateri izkazuje interes po menjavi za nefunkcionalno javno dobro. Vlogo je 20. 11. 2014 obravnavala Komisija za izvedbo in nadzor postopka razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, ki je pristojno službo napotila na ogled, saj iz razpoložljivih podatkov ni bilo možno ugotoviti ali bi imela sosednja zemljišča po prestavitvi javnega dobra na cestno telo še vedno zagotovljen dostop oz. predvsem v katerem delu. Glede na videno sta bila po začetku veljavnosti Odloka o proračunu k oddaji ponudbe za izvedbo ureditve meje povabljena dva geodeta. Od katerih je bilo kot ugodnejše izbrano podjetje Girus d.o.o., ki tudi izvaja postopek. Ureditev meje oz. poprava zarisa javnega dobra je na terenu potekala 24. 06. 2015. Vsi prisotni so z ureditvijo soglašali, se pa meritev ni udeležil mejaš Vikšel Stanislav. Postopek se je ustavil pri upravnem organu (Geodetski upravi) tekom izdajanja odločbe, saj je bil elaborat geodeta nepodpisan s strani neudeleženega, na ustni obravnavi pa je le ta nasprotoval predlagani ureditvi. Iz tega razloga je moral odgovorni geodet 16. 09. 2015 še enkrat razpisati postopek na terenu in uskladiti potek meje skladno s podatki katastra. Gospod Prah je bil neposredno vključen v postopek in je seznanjen z njegovim potekom oz. načinom reševanja kateremu tudi po naših opažanjih ni nasprotoval. Po pravnomočni odločbi Geodetske uprave bo zadeva zaključena.

Pripravila: Valerija Uršič



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Dajem pobudo za ustanovitev javne občinske blagajne. Vsak prihranjen evro za občane pomeni veliko, zato menim da ni razlogov, da ne bi ustanovili občinske javne blagajne vsaj s pričetkom z 01.01.2016. Takšna blagajna dejansko omogoči plačevanje položnic brez provizije, v Brežicah to že imamo prakso med Komunalo d.o.o. in Hranilnico LON, tudi po podatkih nekateri drugi ponujajo to kot storitev. Druga možnost pa je, da se taka blagajna organizira v okviru občinske uprave ali enega od javnih podjetij.

Odgovor:

Občani Občine Brežice imajo na voljo več možnosti plačevanja položnic. Kot je že ugotovil svetnik zgoraj, lahko občani brez provizije plačujejo položnice, ki jih izdaja Javno podjetje Komunala Brežice v Hranilnici Lon.
Pri plačevanju položnic obstaja velika konkurenca, ker je le te možno plačevati v bankah, pošti, hranilnicah in nekaterih trgovinah, zato se tudi provizija niža. Nekateri občani predvsem mlajši plačujejo položnice doma preko klika bank, kjer imajo odprte transakcijske račune
Ustanovitev javne občinske blagajne bi za občino pomenilo, da bi morala zagotoviti lahko dostopen prostor vsem občanom, potrebno bi bilo kupiti računalniško opremo, vedno bi morala biti na razpolago za opravljanje storitev vsaj ena oseba (ob dnevih zapadlosti položnic verjetno dve ali več oseb), ker bi bili verjetno drugače občani s storitvijo nezadovoljni. Poleg tega bi nastala težava, ker gredo nekateri občani ob nakazilih pokojnin oz. plač, najprej dvigniti gotovino na banko in potem še plačat položnice na drugo mesto in spet čakati v vrsti.
Vse našteto ima za Občino tudi velike finančne posledice, zato se za ustanovitev javne občinske blagajne ne bo odločila.

Pripravil: Aleksander Denžič



Izpraševalec: Bernardka Ogorevc (SD)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Drugi del vprašanja pa se nanaša na samo upravljanje zemljišča javnega dobra. Namreč, z odločbo št. 478-8/2010 ste lastniku sosednjega zemljišča, hkrati dolgoletnemu interesentu za odkup javnega dobra, omogočili upravljanje z nepremičnino parc. št. 928/1, k.o. Arnovo selo, pod določenimi pogoji. V drugi točki te odločbe ste navedli, da se na to nepremičnino javnega dobra ne sme postavljati objektov (2. točka iz odločbe št. 478-8/2010 se glasi: »Postavljanje kakršnihkoli objektov na zemljišču ni dovoljeno«). Lastnik sosednje parcele, ki si je pridobil iz strani Občine dovoljenje za upravljanje, spoštuje pogoje, pod katerimi ste upravljanje omogočili. Kaj pa ste storili vi? Bližnjemu sosedu ste v letošnjem letu (maj in junij 2015) omogočili, da si postavi objekt, natančneje stojnico s samopostrežno prodajo jagod (odločba št. 313-6-2015). Šli ste čez pravila, ki ste jih postavili sami. Se vam zdi ta odnos primeren in pošten do sedanjega upravljalca nepremičnine javnega dobra? Naj omenim, da ima lastnik stojnice v bližini 20-ih metrov stran od nepremičnine javnega dobra, svoje zemljišče, ki bi bilo mogoče bolj primerno, predvsem pa varnejše od tega, na katerem je postavil omenjeno stojnico z vašim pooblastilom. Še vedno pa bi bilo daleč vidno vsem, ki se pripeljejo iz smeri Artič in Brežic. V času prodaje jagod na tem zemljišču so kupci pohodili večji del zelenice, ki je bila pred tem v lepo negovani površini, lastnik stojnice je čez njo večkrat zapeljal s traktorjem in osebnim avtomobilom. Kupci so z vozili onemogočali vstop in izvoz lastniku sosednje parcele, parc. št. 1278, k.o. Arnovo selo, kar je razvidno iz fotografij v prilogi. Dovoljenje, ki ste ga izdali je bilo skrajno nepremišljeno. Prodaja je potekala na izredno nevarnem mestu. Bila je ogrožena varnost v prometu, predvsem pa varnost najmlajših, otrok, ki so velikokrat hodili po košarice z jagodami. (priloga slike – 6 kom)

Odgovor:

Na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US in 19/15) je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Premično stojnico torej ne moremo uvrstiti med objekte, ker ni pritrjena, kar pomeni, da nismo kršili določil, ki so navedena v dovoljenju št. 478-8/2010. V dovoljenju za prodajo (odločba št. 313-6-2015) je Občina stranki dovolila uporabljati javno površino pod posebnimi pogoji, med drugim se ne sme ovirati preglednosti, ovirati dovoz v sosednje objekte, potrebno je poskrbeti, da zaradi posebne rabe ne pride do ogrožanja ceste, varnosti odvijanja prometa ali varnosti udeležencev v prometu. Stranka je v celoti odgovorna za vso škodo, ki bi nastala udeležencem v prometu zaradi te posebne uporabe javne površine ali v zvezi njo. Po zaključku izvajanja dejavnosti mora površino, ki jo je uporabljala, čim prej očistiti ter na njej vzpostaviti prvotno stanje, kot je bilo pred začetkom dovoljene posebne uporabe, drugače lahko vzpostavitev v prejšnje stanje in čiščenje opravi lastnik oziroma upravljavec, na stroške stranke. Stranka mora odpraviti vso morebitno škodo povzročeno na površinah, ki jih je uporabljala oz. na cestišču in sestavnih delih javne ceste in je v celoti sama odgovorna za vso škodo, ki bi nastala na predmetih in objektih v lasti tretjih oseb, kot posledica rabe iz soglasja. V primeru kršitve zgoraj navedenih določil, je pristojni organ za ukrepanje Medobčinski inšpektorat - SPO Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, oziroma policija v primeru kršenja cestno prometnih predpisov in posegov v vašo lastnino.

Pripravila: Mateja Tomše, svetovalka



Izpraševalec: Bernardka Ogorevc (SD)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Moje vprašanje se nanaša na ureditev problematike odkupa zemljišča javnega dobra. Že deset let je mimo, odkar se je v Spodnji Pohanci zgradilo novo krožišče, kar je bilo nujno potrebno za varen promet na območju starega križišča, na katerem se je pripetila nešteta nezgoda in prometna nesreča. Z gradnjo novega krožišča je šlo v ta namen, nekoliko drugačne ureditve križišča, tudi nekaj zasebnega zemljišča. Na stičišču z občinskim in zasebnim pa so nastali manjši odseki, ki sedaj pripadajo državi, oziroma so postali t.i. javno dobro. Že deset let se ljudje trudijo okoli te »nerešene zemlje«, ki se stika njihovih zemljišč. Urejajo okolico, sadijo zelenje, zalivajo zelenice ipd. Seveda ne počnejo le tega, temveč skrbijo tudi za rešitve tako, da zaprošajo za odkup zemlje javnega dobra, ki po sami funkcionalnosti najbolj pritiče ravno sosednjemu (zasebnemu) zemljišču. Sploh v kolikor gre za manjši delček zraven zasebnega zemljišča, ki je nesrečno nastal ravno ob zgraditvi novega krožišča. Če se natančneje opredelim, gre za nepremičnino parc.št. 928/1, k.o. Arnovo selo (skica nepremičnine med prilogami). Ta del je bil predviden za odkup že v samem začetku, odkar se je pojavil neposredno zraven nepremičnine parc.št. 1278, k.o. Arnovo selo. Oddanih je bilo že nekaj vlog za odkup, Občina pa do današnjega dne ni poskrbela za razrešitev problema. Problema zato, ker bi si lastnik želel po svoje urediti del zemljišča, ki se stika z delom javnega dobra, tako pa mu je poseg onemogočen. V vmesnem času si je lastnik pridobil dovoljenje iz strani Občine za upravljanje s tem delom zemljišča javnega dobra. Zelenice na zemljišču pred tem sploh ni bilo, le gola zemlja, ki jo je lastnik sosednje nepremičnine obdeloval, zalival in negoval do lepo negovane travne površine. To počne še danes, vseh deset let. Nasadil je grmičevje na lastne stroške. Tudi grmičevje je redno vzdrževano. Vprašanje, ki se nanaša na ta del je, kdaj boste ukrepali in z državo uredili vprašanje lastništva in lastniku sosednjega zemljišča omogočili odkup tega res majhnega dela javnega dobra?

Odgovor:

Investicijo rekonstrukcije križišča v krožišče v Spodnji Pohanci je vodila tedanja Direkcija RS za ceste (krajše DRSC) oziroma sedanja Direkcija RS za infrastrukturo, ki je pred samo izgradnjo krožišča ter s tem tudi delnim preoblikovanjem priključkov (najbolj očitno za smer Arnovo selo), z lastniki zemljišč sklepala kupoprodajne pogodbe v katerih je bilo zapisano, da se po končani gradnji izvede parcelacija po izvedenih posegih. Občina je od same gradnje naprej večkrat pisno pozvala DRSC, da naj pristopi k parcelaciji in dokončno uredi odprta zemljiškoknjižna vprašanja, saj sklenjene kupoprodajne pogodbe brez aneksov po izvedeni parcelaciji niso podlaga za vpis v zemljiško knjigo ter dokončne ureditve lastništva. DRSC je k parcelaciji pristopila po nekaj letih, vendar o tem na Občini nismo bili posebej obveščeni. Lansko leto, ko je ga. Ogorevc povpraševala o možnosti odkupa zemljišča, ki je omenjeno v njenem svetniškem vprašanju, se je ugotovilo, da je DRSC sicer izvedla parcelacijo, vendar ne na kraku lokalne ceste proti Arnovem selu, ampak samo na omrežju državnih cest. Parcelacijo na lokalnem odseku smo naročili in pričakujemo, da se bo izvedla v mesecu septembru ali oktobru 2015. Po izvedeni parcelaciji, bo možno rešiti tudi lastniška vprašanja.
Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Gre za zadevo, ki se ponavlja vsako leto – DARS in ne košnja. Smo turistična občina. Mislim, da jim je krajevna skupnost Čatež ob Savi tudi že nekaj pisala in na občino. Sam niti ne vidim rešitve. Zadeva bi bila najbolj enostavna, da mi to naročimo pri naši Komunali in izstavimo račun DARS-u in je zadeva rešena. Vsi ti izhodi in prihodi niso nikakršen izgled. Zadeva je zelo neurejena. To ni samo, da je tam trava, gre za »šikare«. Ne vem, kako bi še najbolj pokazali, mogoče, da gre ekipa z županom in vsemi nami ter vzamemo »laksarice« in pokosimo zadevo in pošljemo račun na DARS, ker to je enostavno smešno in delanje norca iz nas.

Odgovor:

Občina bo poskrbela za vzdrževanja ob občinskih cestah in občinske parcele. Večje težave predstavljajo zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije. Dars in Direkcijo RS za infrastrukturo bomo kljub večim pozivom ponovno pozvali k ureditvi stanja.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam pobudo, ker se nisem pozanimala, kdo je lastnik parcele pri bivši Blagovnici oz. na tistem deležu, kjer je že tako zaraščeno, gre za območje od Štefaniča proti parkirišču ter bankomatu, da nam resnično ne služi kot ugled za vse, ki prihajajo v mesto Brežice. Vsi se trudimo, da bi bile Brežice turistično mesto. Apelirala bi na vse tiste, ki imate moč, da se zadeva uredi.

Odgovor:

Zadevo smo v reševanje predali Skupnemu prekrškovnemu organu – medobčinskemu inšpektoratu Krško.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Mislim, da sem že dvakrat postavila vprašanje in ga bom še enkrat ponovila, kako je s priključitvami na komunalno omrežje v Globokem, za vse tiste, ki se pač v teh treh, štirih letih niso priključili. Zanima me, kaj se namerava v tem okolju narediti.

Odgovor:

Komunala Brežice je poslala poziv, da se morajo v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijsko omrežje tisti, ki imajo tehnično možnost. V nasprotnem primeru bo Komunala obvestila medobčinski inšpektorat s pozivom za ureditev stanja.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ob tem, da je povezava neprimerna za lokalno prebivalstvo, tudi ne spodbuja prihoda tujcev v naše kraje, ker npr. tujec, ki ne sme na mali mejni prehod mora za obisk Obrtno poslovne cone Slovenska vas, kupiti vinjeto za cca 600m avtoceste!? V medijih sem zasledil, pobudo koprskega in izolskega župana za uvedbo lokalnih vinjet. Ideja se mi zdi izvrstna za razvoj celotne občine. Zanima me, zakaj se takšni pobudi ne pridruži (ali jo vsaj javno podpre) Občina Brežice?

Odgovor:

Na spletni strani www.slovensko-morje.net je bila dne 16.9.2015 objavljena novica z naslovom »Obalna župana za lokalne vinjete«. Avtor članka sicer ni imenovan, je pa v članku med drugim navedeno (izseki iz zapisa):
- Ker do včeraj, 15. septembra, do 24. ure, torej do roka, ki sta ga župana Mestne občine Koper in občine Izola Boris Popovič in Igor Kolenc postavila kot skrajni za odgovor vlade oziroma ministrstva za infrastrukturo o njunem predlogu uvedbe lokalnih vinjet, nista dobila odgovora, in ker so tudi telefoni na ministrstvu danes zvonili v prazno, sta dva obalna župana na ministrstvo še zadnjič poslala dopis z vljudno prošnjo za čim prejšnje srečanje.
- Kot je že znano, sta župana Mestne občine Koper Boris Popovič in Občine Izola Igor Kolenc sredi julija javnosti predstavila pobudo o uvedbi lokalne vinjete. Prepričana sta, da bi tovrstna vinjeta rešila vrsto nevšečnosti, ki jih ima zaradi predrage letne ali tedenske vinjete lokalno, maloobmejno in tranzitno prebivalstvo v slovenski Istri. Sicer pa lokalna vinjeta ne bi veljala le za odsek avtoceste med Kozino in Bivjem ter na obalni hitri cesti od mejnega prehoda Škofije do Izole, ampak bi veljala tudi na drugih koncih Slovenije, ki niso pokrita s »cestninjenjem«, kot na primer, na ljubljanski in mariborski obvoznici, med Karavankami in Jesenicami oziroma Bledom, med Mariborom in Šentiljem, od meje proti Zagrebu in Čatežem, na Goriškem,…
- Župan Popovič ni izgubil upanja in danes še verjame v razsodnost predstavnikov države, »saj gre v primeru lokalnih vinjet, ki jih kot regionalne poznajo tudi na Madžarskem, za pameten predlog, zaradi katerega bi prodaja običajnih vinjet ne upadla. Ravno nasprotno, z lokalnimi vinjetami ( ena bi, na primer, stala 18 evrov na leto) bi v Darsovo blagajno kapnilo več denarja, poleg tega pa bi na tak način razbremenili lokalne ceste, domačinom omogočili večjo mobilnost, poleg tega pa k nam privabili tiste, ki se jim zdi običajna vinjeta predraga.

Na način kot je pojasnjeno v zgornjih navedbah je bil predlog predstavljen tudi v dnevniku televizije POP TV dne 22.6.2015 (možen ogled na:
http://www.24ur.com/novice/slovenija/posebna-vinjeta-na-primorskem-kaj-pa-drugod.html),
v okviru katerega je bila prikazana tudi karta z zgoraj navedenimi odseki, med njimi tudi Čatež – Slovenska vas.

Pobude primorskih županov poznamo zgolj iz javnih občil, podrobnosti ne poznamo. Občine, ki so jo oddale bomo zaprosili za podrobnosti ter se na podlagi preučenega odločili za nadaljnje korake, saj se moramo zavedati dejstva, da je vsakršna vinjeta finančna obremenitev, v tem primeru tudi lokalnega prebivalstva. Članek smo povzeli zgolj za občutek, kaj sploh naj bi bil predmet pobude. Kot vam je znano sta Občini pred to pobudo zaprosili tudi za ukinitev vinjet na novem odseku hitre ceste čez novi predor Markovec, vendar je bila ta s strani Ministrstva za infrastrukturo zavrnjena, nakar se je »rodila« pobuda o lokalnih vinjetah.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prebivalci krajevnih skupnosti Čatež ob Savi, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem že od izgradnje avtoceste opozarjajo na neustrezno (nevarno) prometno povezavo med njimi in Brežicami. Z izgradnjo avtoceste se je večji del lokalnega prometa preselil na lokalno cesto Čatež – Slovenska vas, ki po svoji strukturi in posebnostih (širina, dodatna zožanja, plazovi) nikakor ni primerna za tolikšen promet še najmanj pa je primerna za najmlajše udeležence v prometu. Kakšni so načrti za izboljšanje prometne situacije na tem odseku ?

Odgovor:

V zvezi z ureditvijo celotnega odseka »stare« ceste od Čateža proti Slovenski vasi, ki je kategorizirana državna cesta, smo že velikokrat urgirali na Direkciji RS za infrastrukturo (krajše DRSI), tako pisno kot na sestankih, prav tako so bili sklicani terenski ogledi. DRSI je prepoznala potrebo po sanaciji odseka, prav tako po izgradnji pločnikov na nekaterih odsekih, kot tudi potrebo po reševanju zožitev (npr. Podgračeno), vendar so kljub dobrim nameram, bili praktično vsi postopki na vseh državnih cestah, kjer bi morala DRSI sodelovati s svojim deležem, oziroma bi nastali stroški ustavljeni zaradi posledic zmanjševanja sredstev za državne ceste v državnem proračunu. Vse investicije, ki jih občina izvaja na državnem cestnem omrežju so v zadnjih letih zato zgolj tiste, ki jih Občina financira popolnoma sama. DRSI pa že nekje od leta 2011 ali 2012 na vse urgence odgovarja enako, in sicer v stilu, da potrebo prepoznavajo, vendar imajo zaradi pomanjkanja sredstev zvezane roke, ter bodo lahko investicije načrtovali šele po letu 2015, nato se je to spremenilo v 2016...2017... V kratkem se pričakuje sestanek z direktorjem DRSI na katerem bi se radi pogovorili in dogovorili kako nam je ravnati z investicijami na državnih cestah, ki so nujne.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka in David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Klicali so me iz Gorenje Pirošice, pri št. 7, da že cca 14 dni zelo teče voda in pa z Dolenje Pirošice med št. 7 in 6, kjer tudi teče voda na cesti. Gre tudi za dva upravljavca, nekdo upravlja z vodovodom in KOP upravlja s cesto. Eden od njiju dveh, bi v teh 14-ih dneh že moral ukrepati in zadevo sanirati.

Odgovor:

Vodovod v Pirošici je saniran in voda več ne teče po cestišču ali kjerkoli. Se pa trenutno izvaja prevezava objektov na novozgrajeno vodovodno omrežje.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Konkretno pa želim obvestiti še, da že cca tri dni teče iz vodovoda na Dolenji Pirošici. Zanima me, če bo kdo ukrepal oz. če je že kdo ukrepal. Enako se je že zgodilo, teklo je cca dva, tri dni, potem so pa samo ograjo naredili iz traka.

Odgovor:

Vodovod v Pirošici je saniran in voda več ne teče po cestišču ali kjerkoli. Se pa trenutno izvaja prevezava objektov na novozgrajeno vodovodno omrežje.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Sprašujem, ali obstaja plan odprave napak pri izvedbi del oziroma izvedbe sanacij poškodb po neurjih in izvajanju zimske službe ter poškodb na cestah, mostovih in pločnikih v občini. Na različnih lokacijah po občini Brežice (npr.: Krška vas, Mrzlava vas, Brvi, Pirošica – teče tudi voda iz vodovoda; Cundrovec, Dečno selo, Pišece, Bizeljsko, itd.), opažam postavljene opozorilne table (ki stojijo že več mesecev, celo let), katerih namestitev in najem (če je to potrebno plačati iz proračuna) ponekod verjetno stane več, kot bi bilo stroškov z izvedbo sanacije?

Odgovor:

Kar se tiče odprave posledic po neurju oz. po zimski službi pa se le te odpravljajo tekoče skozi redno vzdrževanje cest. Iztekanje vode iz vodovoda je bilo ustavljeno, kot je pojasnjeno tudi v naslednjih odgovorih. Težave se pojavljajo v neposredni bližini vodotokov, kjer se je potrebno usklajevati z ARSO-m in prilagajati njihovim finančnim zmožnostim, zato je včasih signalizacija na takih mestih dalj časa postavljena.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
»Romsko vprašanje. Komisijo smo ustanovili, nismo pa še imeli konstitutivne seje. Poletje je že, problematike je na površju, tako da bi lahko kakšno rekli na to temo.«

Odgovor:

Župan Občine Brežice je v skladu s 6. členom Sklepa o ustanovitvi in sestavi Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, sklical prvo sejo omenjene komisije, ki bo potekala v ponedeljek, 28.9.2015.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
»Sprašujem, če bom in kdaj bom, prejel odgovore na moja vprašanja in pobude iz preteklega obdobja – 3. seja – pobuda za pripravo poročilo po posameznih proračunskih postavkah za pretekla leta. Pobuda dana na 3. seji je glasila: Dajem pobudo, da župana do sprejemanja proračuna za leto 2015 pripravi poročilo po postavkah proračunov in dejavnostih (porabe proračunov po glavnih postavkah) po posameznih letih in skupaj, za obdobje od leta 2002 do leta 2014, razdeljeno tudi po KS.«

Odgovor:

Odloki o proračunih Občine Brežice in Zaključni računi proračunov Občine Brežice od leta 2006 so objavljeni na spletni strani Občine Brežice (http://www.brezice.si/obcina_brezice/proracun/) in v Uradnem listu RS. Iz omenjenih uradnih objav je mogoče pridobiti podatke o porabi proračunov po glavnih postavkah in ekonomskih namenih ter razdelitev po krajevnih skupnostih z ustreznimi obrazložitvami.



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Gre za zadevo, ki se ponavlja vsako leto – DARS in ne košnja. Smo turistična občina. Mislim, da jim je krajevna skupnost Čatež ob Savi tudi že nekaj pisala in na občino. Sam niti ne vidim rešitve. Zadeva bi bila najbolj enostavna, da mi to naročimo pri naši Komunali in izstavimo račun DARS-u in je zadeva rešena. Vsi ti izhodi in prihodi niso nikakršen izgled. Zadeva je zelo neurejena. To ni samo, da je tam trava, gre za »šikare«. Ne vem, kako bi še najbolj pokazali, mogoče, da gre ekipa z županom in vsemi nami ter vzamemo »laksarice« in pokosimo zadevo in pošljemo račun na DARS, ker to je enostavno smešno in delanje norca iz nas.

Odgovor:

Župan - odgovor:
Smo že velikokrat o tem govorili, tudi opozarjali. Nekaj smo pokosili. Tudi nekaj s krajevno skupnostjo, kaj več bo pa težko.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Ob preselitvi šole Cerklje ob Krki v Vojašnico Cerklje ob Krki se postavlja vprašanje varnega dostopa za šolarje iz naselij Cerklje ob Krki in Župeče vasi. Za druge vemo, da je zadeva urejena, ker se vozijo z avtobusom. No, vsaj do zdaj so se in verjetno se bodo zdaj tudi. Vprašanje staršev je, kako se bo to uredilo. Ali se bo ta promet kaj uredil, ali ne? Zanima nas varni dostop do teh naselij.

2. Romsko vprašanje. Komisijo smo ustanovili, nismo pa še imeli konstitutivne seje. Poletje je že, problematike je na površju, tako da bi lahko kakšno rekli na to temo.

Odgovor:

Župan - odgovor:
Kar se tiče šole, moram reči, da smo si z Anico Hribar in v.d. ravnateljico ogledali nove prostore v vojašnici, ki so že skoraj pripravljeni. Pogovarjali smo se tudi, kako bo organizirani te prevozi. Pogledali smo si tudi nevarne odseke in vse ostalo. Predlagam, da Anica poda odgovor, kako bo zadeva urejena.

Anica Hribar –odgovor:
Preučevali smo dve možnosti, ena je ureditev ustrezne pešpoti za te otroke iz Župeče vasi in Cerkelj, do nadomestne lokacije. Druga možnost pa je prevoz tudi teh otrok. Po preučitvi možnosti vzpostavitve pešpoti, smo ugotovili, da praktično ni možnosti za izgradnjo nekega pločnika, saj od glavne ceste, približno polovica poti, imajo lastniki zemljišč svoje ograje praktično do roba cestišča, tako da ni prostora za umestitev pločnika. Preučevali smo tudi možnost vzpostavitve pešpoti pri vstopu v vojašnic in čez parkirišče ter ob ograji, pa smo videli, da bi tudi ta pot bila problematična. Tako da je zdaj ostala varianta, da bodo otroci po pločniku prihajali pred Mercator, torej do Pošte, ali pa še bolje se nam zdi, do centra vasi, do cerkve, kjer jih bo avtobus z ostalimi otroci, ki jih vozi iz desne strani Krke in ki jih bo vozil na nadomestno lokacijo, naložil. Če bo teh otrok preveč, bo naredil še eno vožnjo do centra in nazaj. Enako bo tudi ob odhodu iz šole.



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Mislim, da sem že dvakrat postavila vprašanje in ga bom še enkrat ponovila, kako je s priključitvami na komunalno omrežje v Globokem, za vse tiste, ki se pač v teh treh, štirih letih niso priključili. Zanima me, kaj se namerava v tem okolju narediti.

2. Podajam pobudo, ker se nisem pozanimala, kdo je lastnik parcele pri bivši Blagovnici oz. na tistem deležu, kjer je že tako zaraščeno, gre za območje od Štefaniča proti parkirišču ter bankomatu, da nam resnično ne služi kot ugled za vse, ki prihajajo v mesto Brežice. Vsi se trudimo, da bi bile Brežice turistično mesto. Apelirala bi na vse tiste, ki imate moč, da se zadeva uredi.

Odgovor:

Župan - odgovor:
Bomo posredovali obvestilo na Mercator glede tega.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 7. seja Občinskega sveta občine Brežice (20.07.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Sprašujem, če bom in kdaj, prejel odgovore na moja vprašanja in pobude iz preteklega obdobja (3.seja – pobuda za pripravo poročila po posameznih postavkah za pretekla obdobja; 4. seja – pobuda za ustanovitev javne občinske blagajne; 21.1.2015 – urejanje lastništva za JP 52441 v Vitovcu; 1.2.2015 – omejitev hitrosti JP 524391 v Krški vasi), saj so roki za odgovore potekli že pred meseci?

2. Sprašujem, ali obstaja plan odprave napak pri izvedbi del oziroma izvedbe sanacij poškodb po neurjih in izvajanju zimske službe ter poškodb na cestah, mostovih in pločnikih v občini. Na različnih lokacijah po občini Brežice (npr.: Krška vas, Mrzlava vas, Brvi, Pirošica – teče tudi voda iz vodovoda; Cundrovec, Dečno selo, Pišece, Bizeljsko, itd.), opažam postavljene opozorilne table (ki stojijo že več mesecev, celo let), katerih namestitev in najem (če je to potrebno plačati iz proračuna) ponekod verjetno stane več, kot bi bilo stroškov z izvedbo sanacije?

3. Konkretno pa želim obvestiti še, da že cca tri dni teče iz vodovoda na Dolenji Pirošici. Zanima me, če bo kdo ukrepal oz. če je že kdo ukrepal. Enako se je že zgodilo, teklo je cca dva, tri dni, potem so pa samo ograjo naredili iz traka.

Odgovor:

Župan - odgovor:
Kar se tiče odgovorov, upam, da bodo. Ne vem, zakaj niso. Bom preveril, kajti to delajo strokovne službe.
Kar se tiče tabel, mi imamo upravljavca cest, ki zdaj to upravlja. Glede Pirošice pa podajam odgovor, da imamo zdaj zanimiv primer. Šli smo v prevzem vodovoda in seveda imamo zdaj na eni strani vodovod, ki je v slabem stanju in ga moramo vzdrževati še na minimumu tako dolgo, dokler ne bomo novega naredili. Seveda zaradi tega prihaja do teh problemov. Gre za staro zadevo, dokler je bil vodovod dober, ga ni nihče želel dati, zdaj ko so ga dali nam v upravljanje, zdaj bi ga pa želeli dati nam in bi ga morali popraviti v treh dneh, tisto kar ni bilo prej v tridesetih oz. petdesetih dneh.

Vašo pobudo za omejitev hitrosti na javni poti JP 524391 je na svoji seji obravnavala Komisija za tehnično urejanje prometa v Občini Brežice in sprejela naslednji sklep: Ker je omenjena javna pot dejansko slepa ulica in se po njej dostop do objektov ni nobene potrebe za omejitev hitrosti na 30 km/h. Za učenje vožnje otrok s kolesi pa je bolj primerno športno igrišče, ki je v neposredni bližini.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Moje vprašanje se veže na izglasovane sklepe na občinskem svetu. Za mlade družine smo izglasovali sklep, da se upošteva pri nadaljnjih vlaganjih vlog za znižanje plačila vrtcev, tudi najem kredita za reševanje prvega stanovanjskega problema. Starši so dobili obvestilo iz Centra za socialno delo, da morajo zraven vloge priložiti še izjavo o materialni ogroženosti in tako naprej. Zadevo bom preposlala službam in prosim, če se te zadeve preverijo, ker mi nismo izglasovali sklepa v tem kontekstu. Zanima me, na kakšen način se bodo zdaj zadeve realizirale, ker starši sprašujejo glede znižanja plačila za plačne razreda od drugega do šestega, kar smo izglasovali tudi na isti seji.

Odgovor:

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 31. členu določa, da lahko center za socialno delo poleg dohodka in premoženja, ki ga določa ta zakon, pri določitvi plačila staršev za programe v vrtcih v izjemnih primerih, v katerih bi plačilo vrtca lahko ogrozilo socialno varnost družine, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj družine in določi nižje plačilo, kot je to določeno z zakonom.
37. člen istega zakona določa, da lahko pristojna lokalna skupnost poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in izhajajo iz njenih zbirk podatkov.

Občinski svet Občine Brežice je na svoji četrti redni seji, dne 12.2.2015, sprejel Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih Občine Brežice (Uradni list št. 11/15; v nadaljevanju Sklep), ki določa, da se staršem otrok, za katere je Občina Brežice po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa vrtca in imajo otroka vključenega v vrtec, ob predložitvi dokazil o reševanju prvega stanovanjskega problema z najetjem stanovanjskega kredita, dodatno zniža plačilo vrtca za en dohodkovni razred in sicer za starše, ki so po veljavni lestvici razporejeni od 2. do vključno 6. plačilnega razreda. 8. člen Sklepa med ostalim določa, da vlagatelji, ki želijo uveljavljati dodatno znižanje plačila vrtca izpolnijo izjavo o materialni ogroženosti zaradi odplačila stanovanjskega kredita, s katerim si družina rešuje prvi (osnovni) stanovanjski problem, k vlogi pa morajo priložiti naslednja dokazila:
• Kupoprodajno pogodbo ali izpisek iz zemljiške knjige za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše na območju Občine Brežice ali gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na območju Občine Brežice.
• Namensko kreditno pogodbo.
• Potrdilo banke o višini anuitete.

Na podlagi zgoraj navedenega Center za socialno delo Brežice upošteva odplačevanje stanovanjskega kredita pri odločanju o znižanem plačilu vrtca od 1.3.2015 dalje, kar starši dokažejo z izpolnitvijo izjave o materialni ogroženosti in ustreznimi dokazili, kot so navedeni v zgornjem besedilu.

Mag. Božena Devčič
Pomočnica vodje Oddelka za družbene dejavnosti



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Jaz nisem bil na prejšnji seji pa vidim, da je kolega Aleksander Gajski že postavil vprašanje o zopet na novo nastajajočem dirkališču. Prejeli smo tudi odgovor, sicer zame neformalni, saj ni jasno, da na občini ne bi vedli za investicijo, ki prihaja v našo občino in je ocenjena na osemnajst milijonov evrov kot je bilo predstavljeno na krajevni skupnosti, oziroma zdaj so neke informacije govorijo že o osemindvajset milijonov evrov. Meni je to malo čudno, ampak, dajem pa pobudo, da bi se, da bi se mi tukaj seznanili s to zadevo in da uvrstimo na eno naslednjo sejo. Kakor tudi, da povabimo predstavnike iz Ministrstva za obrambo, ker vemo kako je bil sprejet državni prostorski načrt in investitorja ter da slišimo še tukaj o projektu. Na krajevni skupnosti smo postavili vprašanje okoli hrupa, ki je glavna ovira. Drugače pa je projekt lepo sestavljen, na papirju.

Odgovor:

V skladu s prvim odstavkom 24. člena Poslovnika Občine Brežice (Uradni list RS, št. 40/09) je župan sklical izredno sejo sveta na desetih članov sveta, predstavnikov političnih strank Občinskega sveta Občine Brežice: SDS, IDS, Liste Sonce in SMC. Podpisniki so zahtevo za sklic izredne seje vložili 20.4.2015 in kot razlog za sklic omenjene seje navedli:
1. Neusklajenost projekta z Uredbo o DPN za letališče Cerklje ob Krki (Uradni list RS, št. 73/08, 23/12 in 50/12) in neustrezna oz. premajhna informiranost okoliških prebivalcev, javnosti, občine in občinskega sveta glede projekta.
2. Neustreznost odlaganja – navoz večje količine odpadnih gum na območju Gaj.
3. Obsežen posek dreves – golosek na območju Gaj.
Izredne seje Občinskega sveta Občine Brežice, ki je potekala 4.5.2015, so se udeležili predstavniki Ministrstva za obrambo RS in Zveze za avto šport Slovenije – AŠ 2005.



Izpraševalec: Peter Dirnbek (Levica)
Seja: 5. seja Občinskega sveta občine Brežice (09.04.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Z naše strani vlagamo pobudo, da se gradivo občinskega sveta posreduje, v skladu s priporočili Ministrstva za javno upravo. Namreč, 10. februarja smo bili na seminarju, Aljoša, jaz, Jure Pezdirc in Jasmina, kjer so govorili, da je priporočen rok za dostavo gradiv trideset do šestdeset dni. Tako je bilo rečeno s strani dr. Romana Lavtarja. Mi razumemo, da je šestdeset dni malo dolgo obdobje. Ampak trideset dni prej dobiti gradivo bi bilo pa lepo, ker se tako svetnikom zagotovi tudi dovolj časa za pripravo. Mislim, nemogoče je kvalitetno preučiti gradivo, pridobiti strokovna mnenja in pripraviti amandmaje. Recimo, tudi v tem primeru glede vlaganja amandmajev tri dni pred sejo, vmes so bili prazniki, tako da bi že v torek morali dostaviti amandmaje. Tako, da vsaj trideset dnevni rok za posredovanje gradiva bi bil priporočljiv, glede na to, da se dostikrat sklicujemo na mnenje, tega istega dr. Lavtarja…

Odgovor:

V skladu z drugim odstavkom 23. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 40/09; v nadaljevanju Poslovnik) se sklic seje sveta z gradivom pošlje članom sveta najmanj 10 dni pred dnem določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta.
Priročnik za občinske funkcionarje, ki ga je izdalo Združenje občin Slovenije in ste ga prejeli vsi člani sveta, med drugim določa, da v primeru rednega postopka – npr. odlok, prejmejo člani sveta predlog odloka sedem dni pred sejo, na kateri bodo obravnavali predlagani odlok.
Gradivo, ki ste ga prejeli udeleženci seminarja »Pristojnosti občinskega sveta« opredeljuje med drugim tudi minimalna priporočila glede smernic za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi in tako določa, da sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja praviloma od 30 do 60 dni. V tem primeru se nanaša na gradivo, ki je v javni razpravi in ne na posredovanje gradiva članom sveta. Poslovnik določa javno razpravo le v primeru predloga proračuna in pri sprejemu prostorskih aktov.

Pripravila:
Jasmina Molan



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ob aktiviranju brežiškega urgentnega centra, me je klicalo kar nekaj krajanov, zanima jih dostopnost oskrbe klica na številko 112, oziroma spraševali so:
1. Ali bo nujno reševalno vozilo kot do sedaj, imelo s seboj zdravnika in tehnika?
2. Če se na urgenco pripeljejo sami, ali to pomeni, da gredo lahko kar direktno v Bolnišnico Brežice na urg., ali se morajo predhodno zglasiti v JZ Zdravstveni dom Brežice po napotnico?
Dajem pobudo, da se vse naše občane o spremembah izvajanja nujne medicinske pomoči v času noči, vikendov, praznikov, tudi sicer med tednom obvesti in predlagam: da pristojna služba kratko, a bistveno obvestilo posreduje v Posavskem obzorniku, ki prihaja na vsa gospodinjstva.

Odgovor:

Za pojasnilo smo zaprosili ZD Brežice. Prejeli smo naslednji dogovor:
»Za enkrat v izvajanju službe NMP ni sprememb, torej poteka kot doslej. Pacienti lahko
gredo tudi direktno v Urgentni center, vendar, če tam zdravnik ugotovi, da ne gre za nujno
stanje, morajo v ZD po napotnico.
Ko bo prišlo do kakršnihkoli sprememb bodo občani o tem obveščeni.«
Obenem sporočamo, da je bilo na sestankih v zvezi z zagonom Urgentnega centra, ki so bili
opravljeni z Ministrstvom za zdravje, ugotovljeno, da je pred spremembo delovanja NMP v
Urgentnem centru potrebno ustrezno spremeniti predpise, ki urejajo to področje. Rečeno je
bilo, da bo nov pravilnik za izvajanje NMP pripravljen do konca marca, 2015, vendar ga za
enkrat še ni v javni razpravi.
Do sprejema ustreznih pravnih podlag bo tako NMP izvajal ZD Brežice na enak način, kot do
odprtja Urgentnega centra. Kot so zapisali v odgovoru v ZD Brežice, pa lahko gredo občani,
ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, po pomoč tudi direktno v bolnico (Urgentni center).
Če zdravnik v bolnici ugotovi, da bolnik ne potrebuje nujne medicinske pomoči, bo moral po
napotnico v ZD Brežice, sicer napotnice ne potrebuje.

Pripravila: Anica Hribar



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Na pobudo krajanov iz Bukoška in Sel sprašujem, zakaj dela na ureditvi pločnika na relaciji Cerjak - Rezelj, ki so se začela že v lanski jeseni še pred volitvami, še sedaj po pol leta, niso končana. Promet je po nepotrebnem oviran, tudi takrat, ko nihče ničesar ne dela. To jezi vse, ki dnevno uporabljajo to pot za službo ali za druge opravke. Krajani so vznevoljeni, ker menijo, da se dela za tako kratko relacijo predolgo izvajajo in hočejo vedeti, kdaj bodo dela gotova.

Odgovor:

Po pogodbi za izvajanje pločnika Bukošek velja, da naj bi se vsa dela s prevzemom s strani Direkcije RS za infrastrukturo končala do 30.6.2015, kar pomeni, da bodo gradbena dela dokončana nekje do konca maja 2015. Prometne zapore se morajo prilagajati stanju na gradbišču, tako da je promet oviran z zaporami včasih tudi tam, kjer se trenutno ne izvajajo dela, vendar je odsek zaradi nedokončane gradnje še zmeraj nevaren oz. se ga ne sme dati v uporabo. Zapora se izvaja s strani vzdrževanja Direkcije RS za infrastrukturo (prej Direkcijo RS za ceste) in po njihovih zahtevah. Je pa res, da so dela na gradbišču nekaj časa potekala precej počasi in tudi neorganizirano, o čemer smo se z izvajalcem tudi v začetku novembra 2014 pogovorili (skupaj s KS) in ga pozvali, da dinamiko na gradbišču primerno zastavi. Dinamika del in način dela na gradbišču se je po tem sestanku korenito popravila. Stroški izvajanja zapor so zelo veliki, krije pa jih izvajalec, sicer preko pogodbe, vendar je večji obseg zapor zaradi morebiti neorganizirane gradnje strošek izvajalca samega, zato je tudi njegov interes, da se obseg zapor zmanjša in skrajša.

Pripravila:
Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V zadnjem času se pojavlja vse več govoric na račun dogovora med MORS-om in Zvezo za avtošport Slovenije AŠ 2005, o recimo temu, reaktivaciji t.i. »Mobikrog-a«. Le-te so podkrepljene s korenitim gozdnim posekom znotraj območja Gaj, kateremu smo priča v zadnjem obdobju. Govora je o vzpostavitvi delovanja centra varne vožnje ter o ponovni umestitvi dirkališča.
Občino Brežice pozivam, da (a) predstavi vse razpoložljive informacije v zvezi s tem, ter da (b) organizira sestanek s predstavniki:
• MORS-a,
• AŠ 2005,
• Občine Brežice in
• lokalne skupnosti.
Lokalna skupnost pričakuje, da se jo na tem srečanju informira o:
• podrobnostih projekta in prihodnjih aktivnostih s časovnico,
• analizi vplivov projekta oz. dejavnosti na okolje,
• planiranih ukrepih za odpravo oz. vsaj minimizaciji negativnih vplivov,
• predvidenih načinih vključevanja lokalnega prebivalstva ter o
• nadomestilih za lokalno skupnost zaradi umestitve tovrstne dejavnosti.
Še nekaj spletnih povezav, ki jih je mogoče zaslediti na to temo:
http://www.mo.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12332/7150/
http://www.motorevija.si/si/356/2188/Seja_skupscine_Avto_moto_zveze_Slovenije.aspx
http://www.as2005.eu/adminPanel/datoteke/Sklepi_15_seje_za_splet.pdf
http://www.racedepartment.com/downloads/mobikrog.2685/

Odgovor:

Na podobno vprašanje smo odgovarjali že svetniku Udovču za 2.sejo Občinskega sveta v januarju 2015, ko smo zapisali, da imamo na Občini zgolj neuradne informacije. Podrobnosti ne poznamo, kar se do marca 2015 ni spremenilo. Verodostojne informacije v zvezi s tem je torej moč pridobiti na Ministrstvu za obrambo. Naključno smo ugotovili, da je dne 16.3.2015 v KS Cerklje ob Krki potekala predstavitev projekta, ki sta se ga med drugim udeležila tudi svetnika Udovč in Gajski. Sporočamo tudi, da Občina ni bila vključena v gozdne poseke na tangiranem področju.

Pripravila:
Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ob izgradnji novega voda vodovoda Brežice-Glogov brod se je pri železniškem prehodu Črnc-Cundrovec izkoristil obstoječi podvoz pod železniško progo. Pri izgradnji obvoznice bomo prebivalci Cundrovca ostali brez avtomobilskega prehoda na tej lokaciji, zato vas vprašujem:
- ali se je pri gradnji vodovoda upoštevalo, da bi pri izgradnji obvoznice izkoristili obstoječi podvoz za potrebe pešcev in kolesarjev, ki bodo želeli priti na drugo stran ceste in železnice v smeri Brežic ali obratno!? Moj občutek je, da ne, upam pa, da se motim!

Odgovor:

Projektne rešitve pri projektu hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja na območju Občine Brežice pri poteku vodovoda pod obstoječim propustom pod železniško progo Črnc - Cundrovec ne predvidevajo izvedbe podvoza za pešce in kolesarje. Za izgradnjo obvoznice se vodijo povsem ločeni postopki, prvi med njimi pa je državni prostorski akt, ki opredeljuje vse predvidene posege.

Pripravil:
Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pri izgradnji hidroelektrarne Brežice se vozi gramoz iz gramoznice Stari grad v Vrbini. Pot kamione pelje čez Vrbino, mimo HPG-ja, do izvoza pri bivšem skladišču Petrola in naprej proti elektrarni. Ker je asfalt na odseku od HPG-ja do ''vhoda'' v Vrbino star cca 30 let, ne bo zdržal vseh obremenitev in bo po koncu izgradnje uničen. Glede na to, da občina Brežice ne bo imela nobenih koristi od tega dela izvajanja projekta (gramoznica je v občini Krško, prevoze opravljajo HPG in CGP s svojimi kooperanti), vprašujem kdo bo poskrbel za obnovo odseka HPG –''vhod'' v Vrbino.

Odgovor:

Zadevo bomo preverili na terenu. Na naslednjem koordinacijskem sestanku bomo izpostavili problematiko vožnje tovornjakov po navedenih cestah.

Pripravil:
David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Ivan Kostevc (SONCE)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Opažam, da je že dlje časa infomat, ki naj bi imel funkcijo obveščanja turistov in navsezadnje naših občanov v nedelujočem stanju. Prosim za informacijo, kdo je upravljalec oz. skrbnik?

Odgovor:

Infomat je bil nabavljen še v času takratnega Zavoda za podjetništvo in turizem. Po ukinitvi prej navedenega zavoda je zadevo prevzel v upravljanje in skrbništvo Zavod za podjetništvo, turizem in mladino. Oprema, ki je bila nameščena v ta infomat je bila zelo občutljiva na temperaturna nihanja in je pogosto prihajalo do okvar. Zavod je večkrat urgiral pri dobavitelju infomata, vendar neuspešno., samo podjetje pa je nato tudi propadlo. Ker je oprema že zastarela ni bili smiselno vlagati v obnovo, zato se je infomat umaknil. Sam nadstrešek za infomat in druga še uporabna oprema je shranjena. Poudariti je potrebno, da novi infomat s sodobno tehnologijo stane okoli 10.000 €, za kar pa trenutno ni denarja. Dolgoročno se razmišlja, da se bi v sklopu oglaševanja določila mesta za t.i. oglaševalne rolomate, ki bi lahko delno nadomestili infomat.

Pripravil:
Roman Matjašič, višji svetovalec



Izpraševalec: Ivan Kostevc (SONCE)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Gre za problem nizkega tlaka na vodovodu, zato imajo uporabniki velike težave z nizkim pritiskom ter posledično večje okvare na gospodinjskih aparatih. STANOVANJSKA HIŠA OGOREVC in sosednje hiše; Še vedno imajo enofazno napetost kljub obljubljanju Elektra Celje po nadgradnji sistema dobave el. energije. Pred leti, ko so še spadali pod vzdrževalni center Brežice, jim je bilo pri gradnji hiše obljubljeno, da bo v naslednjem letu (to je bilo leta 2007/2008) izvedena nadgradnja transformatorske postaje in s tem zagotovljen prehod na trifazni sistem. V naslednjih letih jih je prevzel vzdrževalni center Bistrica ob Sotli. Le ti o obljubljenem niso vedeli ničesar. Zgodba se je ponovila - zopet prazna obljubljanja z njihove strani. Torej lani v začetku leta so izvedeli, da spadajo zopet pod vzdrževalni center Brežice, ki pa o tem problemu zopet ničesar ne vedo. Brez elektrike ostajajo povprečno na mesec vsaj štirikrat, luči utripajo, kvarijo se gospodinjski aparati. Pri internetu je podobno: od ponudnikov Telekom, Amis, T2,... ni odziva. Poskušajo z mobilnim internetom vendar signal je slab, zadovoljivo deluje cca. povprečno kakšno uro na dan. Prosim strokovne službe za prioritetno obravnavo težav, saj gre za osnovne življenjske potrebe.

Odgovor:

Komunala Brežice je pripravila tri variante oz. rešitve in sicer:
1. direktni priklop iz vodohrana Pečerjev breg-Avgust Molan-Sv. Križ- Kostrevc Tilka- Gulek- Veseli vrh.
2. direktni priklop iz vodohrana Pečerjev breg-Živič Ivan-Lapuškoc-Veseli vrh
3. obnova vodovodne povezave iz smeri Pišec (objekt Pišece 88) do VH Veseli vrh v dolžini
2 km.

Nagibamo se k tretji varianti, saj bi hkrati rešili tudi problematiko še ostalih dotrajanih cevovodov na tem območju. Planiramo, da bomo k izvedbi projektne dokumentacije, pristopili v letošnjem letu, sama izvedba pa se planira za prihodnje leto.

Pripravil:
Dejan Rostohar, višji svetovalec

Glede težav pri zagotavljanju ustrezne kvalitete električne energije in mobilnega interneta pojasnjujemo, da ne gre za storitve, za katerih urejanje je pristojna občina, smo pa Elektru Celje d.d. posredovali dopis, v katerem smo opozorili na težave občanov in pozvali na ustrezno posodobitev omrežje.

Pripravila:
Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V naši občini se pogosto pogovarjamo o razvoju. Danes zagotovo vsi vemo, da eden od temeljev razvoja je ustrezna povezanost s svetom, pri čemer mislim predvsem na tako imenovane široko pasovne povezave. Osebno sem se pozanimal pri določenih ponudnikih v Sloveniji, ki so mi povedali, da bi sicer gradili taka omrežja tudi v občini Brežice, da bi sami investirali v taka omrežja, vendar da je res popolnoma nesprejemljivo, da bi ob tem še plačevali služnostno pravico občini oziroma nadomestilo za služnost. Zato dajem pobudo, da občina Brežice oziroma občinski svet sprejme sklep, da se odreče zaračunavanju nadomestilo za služnostno pravico, v primeru ko gre za gradnjo široko pasovnega omrežja. Menim, da bomo s tem po najkrajši in najlažji poti zagotovili tiste nujne pogoje za razvoj in za delovanje podjetij v naši občini.

Odgovor:

Ustanavljanje služnosti za potrebe izgradnje javnih komunikacijskih omrežij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US), ki med drugim v tretjem odstavku 20. člena določa, da je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi služnosti tudi določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v šestem odstavku 20. člena pa je določeno, da je ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 11. členom zakona, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.
V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZEKom-1 se sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči, v drugem in tretjem odstavku citiranega člena pa so taksativno našteti pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da se lahko zagotovijo javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja, to pa so: da določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije; za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izkazanega tržnega interesa; širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja; zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.
V skladu s tretjim odstavkom 11. člena se javna sredstva za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena pogoja, da na določenem območju Republike Slovenije javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije in da za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni izkazanega tržnega interesa.

Glede na prej citirane določbe Zakona o elektronskih komunikacijah torej neodplačna ustanovitev služnostne pravice za gradnjo komunikacijskega omrežja, zaradi dejstva, da se omrežje gradi v tržnem interesu, ni mogoča.

Zaradi večkrat izkazane želje operaterja po ustanavljanju neodplačnih služnosti smo pridobili tudi stališče Ministrstva za finance. Slednje je v Mnenju št. 449-46/2013 z dne 18.12.2013, s katerim je bil operater tudi seznanjen, navedlo, da se v skladu s šestim odstavkom 20. člena Zakona o elektronskih komunikacijah brezplačna služnost na nepremičnini v lasti občine obravnava kot državna pomoč, ki je dovoljena le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 11. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, potrebno pa jo je finančno ovrednotiti in o njej poročati Ministrstvu za finance. Enak zaključek izhaja tudi iz Načrta razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport marca 2015 in je trenutno še v javni obravnavi.

Načrt razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 predvideva izvedbo ukrepa gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na belih lisah, s katerim bodo z javnimi sredstvi spodbujena vlaganja zasebnih sredstev v projekte gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na tako imenovanih belih lisah. Te bodo za potrebe angažiranja javnih sredstev v naslednjem razvojnem obdobju do 2020 definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma kjer ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov – to je, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s. Območja belih lis bodo določena v roku sedmih mesecev po sprejemu Načrta razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020.

Ukrep je zasnovan na sofinanciranju projektov javno-zasebnih partnerstev med zasebnimi podjetji - praviloma operaterji elektronskih komunikacij in lokalnimi skupnostmi. Vložek zasebnega partnerja mora dosegati vsaj 50 % vrednosti celotne investicije. Na podlagi izkušenj iz že izvedenih javnih razpisov (GOŠO 1 in GOŠO 2) predvidevajo pozitivne učinke javno-zasebnega partnerstva. Vloga lokalne skupnosti je v zagotavljanju brezplačnih služnosti na javnih občinskih zemljiščih, v lastni razpoložljivi pasivni kanalski in drugi komunalni infrastrukturi, poznavanju lokalnega okolja ter v izkušnjah administrativnega vodenja infrastrukturnih komunalnih razvojnih projektov, kar vse lahko znatno pripomore k uspešnosti investicije. Vloga zasebnega partnerja je v strokovnem znanju, izkušnjah vodenja projektov, v jasnem poslovnem interesu za uspešno izvedbo projekta, in kasneje pri vzdrževanju in upravljanju zgrajenih odprtih širokopasovnih omrežij.
Potrjevanje dovoljene državne pomoči bo v skladu z določbami uredbe o skupinskih izjemah (Uredba Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in108 Pogodbe). Za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva mora občina po ustreznem postopku izbrati zasebnega partnerja, vzpostaviti konzorcij in se s skupnim projektom prijaviti na javni razpis ministrstva. Konzorcij mora v vlogi s poslovnim načrtom dokazati, da gradnja takega širokopasovnega omrežja naslednje generacije na ciljnih območjih ni poslovno upravičena brez delnega sofinanciranja z javnimi sredstvi. Na razpisu ministrstva bodo imeli prednost pri izbiri večji projekti, v katerih bo več občin povezanih v konzorcij, projekti, ki bodo učinkovito pokrili čim več gospodinjstev, in tisti projekti, ki bodo vključevali večji delež zasebnih sredstev.

Pripravili:
Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka
Mateja Hotko, svetovalka



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Že lansko leto se je izvajalo, kar je pozitivno, kabelsko podzemno omrežje v naši krajevni skupnosti v določene vasi in v določena naselja. Vendar gre verjetno to za široko pasovni internet, posebej o temu nismo bili nič obveščeni. Pri tem ob javnih cestah in ob lokalnih cestah, ko kopljejo delajo to zelo nekvalitetno, da bomo verjetno imeli za tem posledice, obnavljanja asfalta in pa pogrezanje. Navadno zadevo z neko glino nazaj zasujejo, če na vrhu še malo peska dodajo, je že vprašljivo. Mislim pa, da bi bilo treba pri tem s strani občinskih služb, pogledati kaj se dogaja. Sicer je pozitivno, a z druge strani pa ne. Posledično bodo potem ceste uničene in smo potem spet na istem, eno naredimo, drugo pa porušimo. Tu bi bilo potrebno imeti malo nadzora. Ne vem, če ste v občinski upravi s tem seznanjeni ali niste. Vidim pa da je že kar polovico krajevne skupnosti prekopano, drugi del pa pričakujemo, da še bo.

Odgovor:

Glede izvajanja kabelskega omrežja v vaši KS smo bili že obveščeni s strani prebivalcev. O tem smo obvestili tudi Skupni prekrškovni organ. Z izvajalci GVO je dogovorjeno, da pred nadaljevanjem del opravimo skupni ogled že izvedenih del. V primeru nekvalitetne sanacije, bo zahtevano popravilo.

Pripravil:
David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prosim za dodatno obrazložitev, glede vprašanja v zvezi z zamenjavo znaka občine Brežice, na vstopnih mestih v občino Brežice.

Odgovor:

Pred vsemi podrobnejšimi utemeljitvami pojasnilo, da je izbrana vhodna tabla posledica usklajevanja in prilagajanja izbrane table na javnem natečaju zahtevam Direkcije RS za ceste in ne predstavlja samovoljno odločitev Občine ali posameznika.
1 - Občina Brežice ni naročila zamenjave vhodnih tabel tik pred lokalnimi volitvami.
Postopek zamenjave table se je pričel z Javnim natečajem za najboljšo celostno podobo za vhodne tabele (znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v občino), objavljenim 5.3.2013.

2 – Občina Brežice je umestitev znaka Občine Brežice v podobo vhodne table pogojevala z Javnim natečajem.
Pogoji Občine pri oblikovanju znaka, določeni z natečajem so bili:

1. Avtorji morajo pri oblikovanju upoštevati naslednje predpise: Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št. 46/00, 110/06, 49/08, 109/10), Odlok o simbolih Občine Brežice (Uradni list št. 10/97).

2. Obvezno mora biti vključen v celostno podobo znak Občine Brežice. Avtorji lahko znak dobijo na spletni strani Občine Brežice pod rubriko simboli.
Besedilo natečaja je na voljo na: http://www.brezice.si/objave/razpisi/2013030109490292/
Komisija je 28.3.2013 izvedla pregled in izbor. Izbrala je rešitev avtorja Dominika Černeliča.

3 – Zakaj Občina ni pristopila k obnovi starih vhodnih tabel?
Vhodne table sodijo v kategorijo turistične obvestilne signalizacije, ki mora upoštevati sledečo zakonodajo:
• Zakon o pravilih cestnega prometa –ZPrCP-UPB2 (Ur.l. RS št. 82/13)
• Zakon o cestah (ZCes-1, Ur.l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14)
• Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l.RS, št. 46/00, 110/2006, 49/2008, 109/2010 – Zces-1)
• Navodila za obravnavo predlogov za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije na državnih cestah, ki so v upravljanju Direkcije RS za ceste

Osnovna veljavna zakonska izhodišča pri oblikovanju tabel:
• Površina table ne sme presegati 4m2 (regionalna cesta zunaj naselij)
• Tabla je od površine cestišča s spodnjim robom dvignjena praviloma 1,5 m
• Tabla mora imeti obliko pravokotnika
• Tabla je lahko v drugih barvah kot v predpisanih 5 barvnih kombinacijah, vendar ne pretežno v barvi prometne signalizacije
• Besedilo table je v beli barvi
• Pisava je predvidoma v malih tiskanih črkah

Stare vhodne table na podlagi zgoraj zapisanega ni bilo možno ustrezno preoblikovati.

4 – Vsebinska utemeljitev izbora
Utemeljitev izbranih barv: Izbrane barve sledijo podobi Občine Brežice ter s svežimi svetlejšimi toni vnašajo topel in turistično orientiran imidž. Poudarjajo lahkotnost občine in sodobnost, ki predstavlja vizijo občine.

Utemeljitev izbranega motiva: Ptič Čebelar (povzet po fotografiji fotografa Hrvoja Oršanića)
Za tablo je izbran en glavni motiv za razliko od večih simbolov, ki bi onemogočali enostavnost in jasnost table. Ptič Čebelar kredibilno predstavlja občino in vnaša svežino ter nov veter v podobo Občine Brežice. S tem se izogne uporabi klasičnih motivov občine kot so Grad Brežice, Vodovodni stolp, ki predstavljajo le mesto Brežice in ne celotne občine ter tako delajo krivico vsem ostalim motivom, ki jih imamo v občini. Motiv ptiča jim ne konkurira, pač pa prikaže občino na drugačen in svež način.

Utemeljitev slogana: Slogan »Sotočje svetov« je dvodelen in združuje na eni strani konkreten motiv Sotočja, ki je značilnost občine Brežice in na drugi strani abstraktnost z besedo »svetov«, ki povzema raznolikost in bogatost naše občine in nas pusti, da si vtis ustvarimo sami. Besedna zveza ima tudi zanimiv zvočen in vizualen učinek, saj je polna in sočna.

Izbrana tabla, ki je bila posredovana v usklajevanje Direkciji RS za ceste:

Tabla, po končnem prilagajanju zahtevam DRSC:


Pripravil:
Roman Matjašič, višji svetovalec

tabla 1


Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prosim za dodatno obrazložitev, glede vprašanja v zvezi z zamenjavo znaka občine Brežice, na vstopnih mestih v občino Brežice.

Odgovor:

Pred vsemi podrobnejšimi utemeljitvami pojasnilo, da je izbrana vhodna tabla posledica usklajevanja in prilagajanja izbrane table na javnem natečaju zahtevam Direkcije RS za ceste in ne predstavlja samovoljno odločitev Občine ali posameznika.
1 - Občina Brežice ni naročila zamenjave vhodnih tabel tik pred lokalnimi volitvami.
Postopek zamenjave table se je pričel z Javnim natečajem za najboljšo celostno podobo za vhodne tabele (znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v občino), objavljenim 5.3.2013.

2 – Občina Brežice je umestitev znaka Občine Brežice v podobo vhodne table pogojevala z Javnim natečajem.
Pogoji Občine pri oblikovanju znaka, določeni z natečajem so bili:

1. Avtorji morajo pri oblikovanju upoštevati naslednje predpise: Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št. 46/00, 110/06, 49/08, 109/10), Odlok o simbolih Občine Brežice (Uradni list št. 10/97).

2. Obvezno mora biti vključen v celostno podobo znak Občine Brežice. Avtorji lahko znak dobijo na spletni strani Občine Brežice pod rubriko simboli.
Besedilo natečaja je na voljo na: http://www.brezice.si/objave/razpisi/2013030109490292/
Komisija je 28.3.2013 izvedla pregled in izbor. Izbrala je rešitev avtorja Dominika Černeliča.

3 – Zakaj Občina ni pristopila k obnovi starih vhodnih tabel?
Vhodne table sodijo v kategorijo turistične obvestilne signalizacije, ki mora upoštevati sledečo zakonodajo:
• Zakon o pravilih cestnega prometa –ZPrCP-UPB2 (Ur.l. RS št. 82/13)
• Zakon o cestah (ZCes-1, Ur.l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14)
• Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l.RS, št. 46/00, 110/2006, 49/2008, 109/2010 – Zces-1)
• Navodila za obravnavo predlogov za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije na državnih cestah, ki so v upravljanju Direkcije RS za ceste

Osnovna veljavna zakonska izhodišča pri oblikovanju tabel:
• Površina table ne sme presegati 4m2 (regionalna cesta zunaj naselij)
• Tabla je od površine cestišča s spodnjim robom dvignjena praviloma 1,5 m
• Tabla mora imeti obliko pravokotnika
• Tabla je lahko v drugih barvah kot v predpisanih 5 barvnih kombinacijah, vendar ne pretežno v barvi prometne signalizacije
• Besedilo table je v beli barvi
• Pisava je predvidoma v malih tiskanih črkah

Stare vhodne table na podlagi zgoraj zapisanega ni bilo možno ustrezno preoblikovati.

4 – Vsebinska utemeljitev izbora
Utemeljitev izbranih barv: Izbrane barve sledijo podobi Občine Brežice ter s svežimi svetlejšimi toni vnašajo topel in turistično orientiran imidž. Poudarjajo lahkotnost občine in sodobnost, ki predstavlja vizijo občine.

Utemeljitev izbranega motiva: Ptič Čebelar (povzet po fotografiji fotografa Hrvoja Oršanića)
Za tablo je izbran en glavni motiv za razliko od večih simbolov, ki bi onemogočali enostavnost in jasnost table. Ptič Čebelar kredibilno predstavlja občino in vnaša svežino ter nov veter v podobo Občine Brežice. S tem se izogne uporabi klasičnih motivov občine kot so Grad Brežice, Vodovodni stolp, ki predstavljajo le mesto Brežice in ne celotne občine ter tako delajo krivico vsem ostalim motivom, ki jih imamo v občini. Motiv ptiča jim ne konkurira, pač pa prikaže občino na drugačen in svež način.

Utemeljitev slogana: Slogan »Sotočje svetov« je dvodelen in združuje na eni strani konkreten motiv Sotočja, ki je značilnost občine Brežice in na drugi strani abstraktnost z besedo »svetov«, ki povzema raznolikost in bogatost naše občine in nas pusti, da si vtis ustvarimo sami. Besedna zveza ima tudi zanimiv zvočen in vizualen učinek, saj je polna in sočna.

Izbrana tabla, ki je bila posredovana v usklajevanje Direkciji RS za ceste:

Tabla, po končnem prilagajanju zahtevam DRSC:


Pripravil:
Roman Matjašič, višji svetovalec

tabla 2


Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Imam vprašanje in pobudo skupaj ali ločeno, kakorkoli boste razumeli. Namreč, mi smo imeli eno izredno sejo na temo nadomestila, ki nam ga sedanja vlada pobrala, približno 450.000,00€ del tega nadomestila, pomemben del. Župan, vi ste nas seznanili, da ste bili pri ministrici, da vam je tudi obljubila, da bo ta denar vrnila. Zanima me, ker smo pred sklepno fazo proračuna, ali lahko računamo na teh 450.000,00€ v letošnjem letu ali v polovici letošnjega leta ali v prihodnjem letu. Ob tem imam tudi konkretno vprašanje kako je z realizacijo sklepov, ki smo jih sprejeli ob izredni seji na temo nadomestila iz nuklearke oziroma zmanjšanje tega nadomestila. Takrat smo bili zelo složni v obsojanju oziroma v neki zahtevi, da se nam to vrne. Zanima me, po nekaj mesecih ali dveh oziroma enem mesecu in pol, kakšen je izplen. S sklepom smo zavezali tudi naše vladne stranke, da se malo zavzamejo za ta problem in me zanima kako so bile uspešne. Čisto preprosto vprašanje.

Odgovor:

Glede sprejetih sklepov na 1. izredni seji Občinskega sveta Občine Brežice, vas obveščamo, da nas je občinski odbor DeSUS Brežice, v sodelovanju s svetniško skupino DeSUS, dne 31.1.2015, obvestil, da so posredovali protest predsedniku DeSUS in ministrici za okolje in prostor, zoper način sprejemanja UV8 in znižanja nadomestila občini Brežice zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta. V obvestilu, ki smo ga prejeli je bilo navedeno še, da so v svojem protestu zahtevali odpravo navedene uredbe.
Prejeli smo tudi odgovor ministrice za okolje in prostor, Irene Majcen, dne 23.3.2015, v katerem je bilo navedeno, da je Ministrstvo za okolje in prostor pristopilo k pripravi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta ter da bodo v podpisu ustrezno povzeti zaključki sestanka s Svetom regije Posavje, ki je potekal dne 28.1.2015 na Ministrstvu za okolje in prostor. V dopisu je bilo še navedeno, da se bodo na Ministrstvu za okolje in prostor potrudili, da bo osnutek predpisa v najkrajšem možnem času dan v javno obravnavo na podportal E-demokracija ter na spletno stran ministrstva. Prav tako bodo o pričetku javne obravnave dodatno poimensko obveščene vse občine, ki so upravičene do prejema nadomestila zaradi omejene rabe prostora ali dajatve zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta.

Pripravila:
Jasmina Molan



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prostori bivše OŠ Mrzlava vas. Če se nekaj ne zgane se bo šola sama zrušila. Notri je tudi nezasedeno občinsko stanovanje. Načrti z objektom!?

Odgovor:

Za objekt bivše Osnovne šole Mrzlava vas smo naročili cenitev objekta, saj je tamkajšnje Lovsko društvo izrazilo interes po odkupu objekta. V objektu ima prostore KS, v njem pa se nahaja tudi stanovanje v katerem je potrebno opraviti nekaj manjših vzdrževalnih del in popravil. Na osnovi tega bi stanovanje oddali upravičencu iz prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj. Zaradi dogovorov z Lovsko družino smo obnovo in oddajo stanovanja trenutno zaustavili.

Krajevna skupnost Šentlenart nima nobenega rekreacijskega igrišča odprtega tipa (še zaprtega ni, če izvzemamo igrišče ob Gimnaziji Brežice). Ali je občina lastnica zemlje na območju krajevne skupnosti, ki se bi lahko uredilo v igrišče rekreacijskega tipa!?
Z vidika lastništva nepremičnin Občine Brežice na območju KS Šentlenart ne razpolagamo z zemljiščem, ki bi bilo primerno za ureditev rekreacijskega igrišča.


Pripravila:
Mag. Urška Klenovšek
Vodja oddelka OPNR



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 4. seja Občinskega sveta občine Brežice (12.02.2015)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Kaj je za zgradbami na Obrežju, kjer je bila carina? Kdo je lastnik, ali je kaj v planu?

Odgovor:

Na Obrežju se nahajajo stavbe carine in špedicije. Kolikor nam je znano, RS ohranja nepremičnine v svoji lasti saj se je del FURS-a prestavil nazaj v objekte. V objektu špedicij, ki stoji na parc. št. 43/1 k.o. Velika Dolina so v postopku stečaja podjetja LIPA SPED d.o.o. s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdanim z dne 16. 02. 2015 na Občino Brežice prenesene nepremičnine z ID znakom 1308-1209-39, 1308-1209-101 in 1308-1209-102. Gre za primer, ko se premoženje podjetja v stečaju, kadar se na dražbi ne pojavi kupec oz. kadar premoženja ni mogoče unovčiti, prenese na občino na območju katere nepremičnina leži.

Pripravila:
Mag. Urška Klenovšek
Vodja oddelka OPNR



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Lani je bila opravljena rekonstrukcija ceste Župelevec - Dobova. Mislim, da so vsi pregledi in prevzemi tudi že mimo. Ravno zato se obračam s pobudo oz. predlogom, ker se do sedaj ni nič zgodilo. Namreč skozi naselje Vrhje ni nobene omejitve. Zanimivo, kajti z omejitvami in znaki 70 km v naši KS res niso skoparili. Samo ob cesti skozi Župelevec jih je najmanj deset. Ob cesti Župelevec - Kapele ni pločnika, so pa avtobusna postajališča, kamor hodijo pešci, predvsem otroci. Zato menim, da je potrebno postaviti omejitev 70 km skozi naselje Vrhje, saj naslednja vas Kapele omejitev ima, zato ni razloga, da skozi Vrhje ne bi bilo omejitve. To ni samo moj predlog, ampak prošnja ljudi, ki ob tej cesti živijo.

2. Cesta Brežice – Bizeljsko - Maribor je regionalna cesta, katere upravljalec je DRSC. Že pred leti je bila iz moje strani podana pobuda, ki je bila tudi realizirana, in sicer je ob cesti raslo grmovje, ki je že segalo na cestišče. To so posekali, ampak ostaja problem. Po Zakonu o mejah in lastništvu nepremičnin, v tem primeru je lastnik zemljišča država, po mojem mnenju in po določilih zakona, spada svet nad cesto lastniku ceste. Vsi, ki to cesto poznamo in se po njej vozimo, vidimo grozljivo predstavo. Pogled proti nebu je kot v grozljivki. Veje velikih dreves se med seboj prepletajo in visijo nad našimi glavami. Že preteklo zimo, so ob večjem snegu drevesa padala dobesedno pred avtomobile. Samo sreča je obvarovala ljudi, ki so bili takrat na cesti. Že tako preozka cesta, visoki obcestni jarki polni vode, so preveč. Ko pomislim še na pretečo nevarnost nad glavo, me je velikokrat strah. Verjamem, da ne samo mene. Ko bo prišlo do tragedije, bodo padale tožbe, vendar škoda bo nepopravljiva. Predlagam, da občina sprejme odlok in lastnike zemljišč obvesti, da naj drevesa in veje, katere segajo na območje ceste posekajo, v nasprotnem naj to naredi stroka, stroške pa plačajo lastniki gozdov. Lastnikom naj se pošlje dopis ali pa naj se sprejme odlok, v kolikor je občina za to pristojna, ali pa naj to reši DRSC, oziroma ne vem kdo. A nekdo mora to storiti.

3. Pohvala - pretekli teden je bil opravljen prevzem 1. faze dela pločnika v Župelevcu. V stroko ne želim posegat, ker se ne spoznam in jim popolnoma zaupam. Želim pa pohvaliti še enkrat strokovnost in strpnost vseh, ki so bili v projektu izpostavljeni, še posebej na terenu in delu z ljudmi. Kajti pred začetkom del, so ljudje komaj čakali, samo na to, da bo pločnik. Ko so stroji zaorali na njihovem vrtu pa so nastale razne težave, zahteve in želje. Zato ne morem, da ne pohvalim konkretno Valerijo Uršič, Alenko Laznik in najbolj izpostavljeno osebo na terenu Tejo Leben. Seveda zahvala velja tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali na tem projektu. Ravno tako moram pohvaliti Davida Flajnika, ker se na vsako pobudo in vprašanje odzove in vključi. Moram povedati, da je Župelevec sedaj lepši kraj, ljudje so zadovoljni in pločnik je postal del vsakdana, sprehodov. Kvaliteta življenja na vasi je bistveno boljša in prijaznejša. Vsaka hiša in parcela ima sedaj boljši in varnejši izvoz na cesto. Upam, da bodo v naslednjem letu še izvedeni odkupi zemljišč in bo pločnik zgrajen tako kot je planiran.

PobudeVprasanjaMiraSuler

Odgovor:

Znaki za omejitev hitrosti na cesti skozi Župelevec so postavljeni ob državni cesti. Število znakov pa je odvisno od števila križišč, ker vsako križišče označeno z signalizacijo prekliče veljavnost znaka. Vašo pobudo za omejitev hitrosti skozi naselje Vrhje bo obravnavala Komisija za tehnično urejanje prometa v občini Brežice.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec

Svetnica ga. Mira Šuler je v pobudi navedla, da je pred leti podala pobudo za odstranitev grmovja ob regionalni cesti Brežice – Bizeljsko, ki je v upravljanju DRSC in so na osnovi te pobude posekali grmovje, ki je že segalo na cestišče, vendar pa problem ostaja, saj se nad cesto veje velikih dreves se med seboj prepletajo in visijo nad našimi glavami, preteklo zimo pa so ob večjem snegu drevesa padala dobesedno pred avtomobile. Predlagala je, da se lastnikom pošlje dopis ali pa naj se sprejme odlok, v kolikor je občina za to pristojna, ali pa naj to reši DRSC.
V skladu s podano pobudo pojasnjujemo, da Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) v prvem odstavku 5. člena določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej, v 19. člen pa med obveznostmi lastnikov nepremičnin ob javni cesti predpisuje tudi, da morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, med drugim tudi izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi.
V skladu s 54. členom zakona o cestah je upravljavec državnih cest in državnih kolesarskih povezav direkcija, za inšpekcijski nadzor pa je v skladu s 112. členom Zakona o cestah pristojen Prometni inšpektorata Republike Slovenije, zato smo pobudo posredovali v pristojno reševanje Direkciji RS za infrastrukturo, saj v zvezi s stanjem na državni cesti R11242-Bizeljsko-Čatež občina nima nobenih pristojnosti.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Sprašujem se, zakaj v občini Brežice nismo bolj aktivni na področju iskanja poslovnih priložnosti. V mislih imam veliko priložnosti, ki se pojavljajo na področju turizma, ena takšnih, ki sem jo zasledil preko medijev je vzpostavitev mreže postajališč za avtodome. Iniciativa gre s strani občine Mirna. V projekt se je vključilo okoli 30 občin, tudi naše sosednje občine Krško in Kostanjevica ob Krki. Posebnost tega projekta je v tem, da ne gre samo za postajališča kot osamljena ideja, ampak gre za to, da bi se na teh postajališčih ponujala tudi lokalno pridelana hrana. Ta projekt vidimo kot eno dodano vrednost, možnost za dodaten zaslužek v občini, in zato dajem pobudo občini Brežice, da se k temu projektu priključimo.

Odgovor:

Odgovor župana:
Občina Brežice je v OPN-ju, ki ga je sprejela, omogočila tudi postavitev teh avtodomov na turističnih lokacijah. Osnovo imamo sedaj osnovo v OPN-ju, tako da bomo lahko pristopili h takšnim ali drugačnim projektom.



Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Sprašujem se, zakaj v občini Brežice nismo bolj aktivni na področju iskanja poslovnih priložnosti. V mislih imam veliko priložnosti, ki se pojavljajo na področju turizma, ena takšnih, ki sem jo zasledil preko medijev je vzpostavitev mreže postajališč za avtodome. Iniciativa gre s strani občine Mirna. V projekt se je vključilo okoli 30 občin, tudi naše sosednje občine Krško in Kostanjevica ob Krki. Posebnost tega projekta je v tem, da ne gre samo za postajališča kot osamljena ideja, ampak gre za to, da bi se na teh postajališčih ponujala tudi lokalno pridelana hrana. Ta projekt vidimo kot eno dodano vrednost, možnost za dodaten zaslužek v občini, in zato dajem pobudo občini Brežice, da se k temu projektu priključimo.


Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Videl sem, da se občina Brežice reklamira v časopisu Finance. Reklamira našo industrijsko cono. Tudi sam osebno sem bil in sem pozitivno naravnan do tega. Povedati pa moram, da sem kot svetnik pričakoval, da dobivamo vsaj neke osnovne informacije, kaj mi nudimo, kakšna je strategija in kaj je cilj. Svetniki, odbor in strokovne službe občine Brežice moramo biti bistveno bolj povezani. Informiranost mora biti na nek bolj avtomatiziran način. O teh zadevah moramo razpravljati tudi na odborih in v občinskem svetu ter tudi po svojih najboljših močeh moramo pomagati, da se tudi teh 30 procentov dela strategije, ki ga občina ni uspela doseči, doseže ter da tudi na gospodarskem področju naredimo kakšen korak naprej. Predlagam, da je ta obveščenost na višjem nivoju.

Odgovor:

V veljavnem proračunu Občine Brežice, ki je bil v celoti predmet razprave občinskega sveta v prejšnjem mandatu, je bila v letu 2014 odprta postavka 9615 na področju gospodarstva »Predstavitev in promocija podjetniškega okolja (industrijske obrtne cone)« v višini 35.000. V obrazložitvi je zapisano: »Namen postavke je, da se potencialnim podjetnikom predstavi podjetniško okolje v naši občini in se jih skuša privabiti v našo občino. Dokončana je izgradnja IPC Brezina, zato je potrebno narediti korak naprej. To pomeni, da se le-ta predstavi potencialnim podjetnikom z vsemi njenimi prednostmi preko najrazličnejših oblik oglaševanja (sejmi, spletne strani, predstavitve v tiskanih medijih itd.). V letošnjem letu se načrtuje, da se cona predstavi tudi na tujih sejmih specializiranih za prodajo nepremičnin.«
Tako smo s časopisom Finance, ki smo ga ocenili kot najbolj branega v ciljni skupini potencialnih zainteresiranih za nakup ali najem prostorov v industrijsko poslovnih conah, samostojno izvedli naročene objave 6.11., 10.11., 12.11., 19.11. in 27.11. vse 2014 ter dodatna objava v nepremičninskem informatorju 24.11.14. Poleg tega smo dobili brezplačno objavo članka v Nepremičninskem informatorju. Objave smo izkoristili tudi za posredovanje informacije o sprejetem Pravilniku o dodeljevanju pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva na območju industrijskih in obrtno poslovnih con v občini Brežice in promocijo ostalih nepremičnin. Z možnostjo subvencioniranja nakupa zemljišč v IC, se je povpraševanje bistveno povečalo in upamo, da bo prišlo tudi do prodaje.
V letu 2015 nameravamo z oglaševanjem nadaljevati še preko nove spletne strani, ki jo bomo lahko dopolnjevali in spreminjali in bo najmanj dvojezična (slo/ang). V odvisnosti od dosedanjih učinkov oglaševanja razmišljamo še sodelovanje mednarodnem sejmu nepremičnin s ciljem prodaje nepremičnin v razvitih podjetniških conah na območju občine Brežice.
V bodoče bomo o vseh aktivnosti sprotno obveščali.

Pripravil: Roman Matjašič, višji svetovalec



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Dajem pobudo, da bi strokovne službe pripravile seznam parcel, ki so v lasti fizičnih oseb ali drugih in po njih potekajo javne poti ali grajeno javno dobro, ki pa ni v lasti teh oseb. Naj se naredi ocena, koliko bi za to potrebovali sredstev v proračunu, da se potem te zadeve tudi uredijo. Vem, da so to zelo velike številke, ampak nekje so nekateri pripravljeni v izogib plačevanju davščin, katere se predvidevajo in v bodoče tudi bodo, je nesmiselno, da občani plačujejo davke za zemljišča, po katerih potekajo ceste ali pa je na njih ustanovljeno neko javno dobro.

Odgovor:

Občina Brežice se zaveda problema poteka nekaterih občinskih cest po zemljiščih v zasebni lasti. Zadeve se vsakoletno rešujejo (odmere, menjave, odkupi). Za ureditev lastništva oz. vzpostavitev javnega dobra se vsako leto porabi cca. 200.000 EUR. Kar se tiče vzpostavitve evidence pa je problem v tem, da nekatere ceste še niso odmerjene oz odparcelirane. Trenutno je prioriteta urejanja zemljišč na katerih so predvidene investicije (ceste, pločniki, parkirišča).

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ustanovitev stvarne služnosti v korist občine. V kolikor občan potrebuje vzpostavit služnost na občinskem zemljišču je plačljivo, v kolikor pa občina, za potrebe izgradnje infrastrukture, potrebuje služnost na privatnem zemljišču, pa se pričakuje, da je to brezplačno. Moje mnenje je, da je to prav, če ima neka oseba korist iz te gradnje infrastrukture, v kolikor pa je nekdo samo deležen te infrastrukture na svoji posesti ali parceli, pa mislim, da bi se to moralo drugače obravnavati.

Odgovor:

Odgovor župana:
Problem je v tem, da ko je občini treba dati služnost, ljudje pričakujejo relativno visoko ceno, medtem ko takrat, ko jim mi od njih dajemo jim je pa zelo nizka cena. Dejstvo je, da je problem v tem, da se služnost plača na širino in kvadratni meter. Vedno je problem, ko občina od občanov potrebuje služnost, saj jim je vse prepoceni, ko pa je obratno, pa je občanom vse zelo drago. Drug problem predstavljajo cestišča. Predlagal sem, da bomo pripravili eno skupno cenitev za celo občino in tistim, ki bodo želeli to prodati, bomo prodali po neki enotni ceni. Problem, ki se dogaja je, da nekdo kupi njivo, na kateri je par kvadratov cestišča, in potem misli, da bo za tistih nekaj kvadratov izsilil občino ter dobil več kot pa je dal za celo njivo.

V zvezi z mnenjem svetnika g. Stanka Tomšeta, podanim na 3. seji Občinskega sveta občine Brežice, ki je navedel, da v kolikor občan potrebuje vzpostavitev služnosti na občinskem zemljišču je plačljivo, v kolikor pa občina za potrebe izgradnje infrastrukture potrebuje služnost na privatnem zemljišču se pričakuje, da je to brezplačno, zato meni, da je to prav, če ima neka oseba korist iz te gradnje infrastrukture, v kolikor pa je nekdo samo deležen te infrastrukture na svoji posesti ali parceli, pa bi se to moralo drugače obravnavati, podajamo naslednje pojasnilo:
Občina je pri obremenjevanju svojega premoženja dolžna spoštovati zakonske predpise, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14 in 90/14 - ZDU-1I) v prvem odstavku 31. člena določa, da je obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami odplačno, zato občina zaračunava odmeno občanom za ustanavljanje služnostnih pravic. V primeru, da občina potrebuje služnostno pravico velja smiselna raba 19. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki določa, da se nepremično premoženje lahko pridobi brezplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za državo in samoupravne lokalne skupnosti glede na koristi brezplačne pridobitve. Ker so finančne možnosti omejene tako v primerih, ko se potrebuje služnost za vkop infrastrukturnih vodov, ki razen v času same gradnje, ne vplivajo na rabo nepremičnine, občina lastnike zemljišč, na katerih potrebuje služnost, najprej zaprosi za neodplačno ustanovitev služnosti, s čimer se ljudje v večini primerov strinjajo, zato menimo, da je takšna praksa, ki zmanjšuje stroške izgradnje javne infrastrukture, ustrezna in je zaenkrat ne bi spreminjali

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Dajem pobudo, da se prične postopek za spremembe in dopolnitve Poslovnika
Občinskega sveta Občine Brežice. Poslovnik po moje omejuje možnosti delovanja članov občinskega sveta z vsebinskega stališča in postopkovnih pravil, predvsem na samih sejah sveta in delovanju v odborih in komisijah. Po eni strani za nekatere vsebina določa natančen postopek in način sprejemanja, po drugi strani pa s posameznimi določili omejuje možnosti vplivanja svetnikov na vsebino predpisov.
Na sejah sveta se sedaj praviloma uporablja elektronska naprava za ugotavljanje navzočnosti, prijave razprave in glasovanja. Ta določila so pomanjkljive, saj je bil Poslovnik sprejet, ko se te naprave še niso uporabljale, sedaj pa ima župan in uprava že dovolj izkušenj, tako, da bi se poslovnik v tem delu lahko dopolnil, npr.: med drugim, mi ni jasno, kako se prijaviš za »Postopkovno«, za »Prosim za repliko« in za »obrazložitev« glasu, ipd.
Poslovnik sicer dokaj natančno določa postopek za podajo mnenj, predlogov in stališč, ter sam postopek sprejema odlokov in občinskih proračunov, nič pa ne govori o postopku in vsebinah sprejemanja drugih aktov (pravilnikov, sklepov).

2. Dajem pobudo, da župan do sprejemanja proračuna za leto 2015 pripravi poročilo po postavkah proračunov in dejavnostih (porabe proračunov po glavnih postavkah) po posameznih letih in skupaj, za obdobje od leta 2002 do leta 2014, razdeljeno tudi po KS. Na podlagi podatkov bi kasneje predlagal sprejem strategije občine Brežice od leta 2015 do leta 2019, saj obstoječa dejansko povzema že izvedene naloge.
Po podatkih iz Poročil in Odlokov občinskih proračunov, tudi iz leta 2014, ugotavljam, da večina vzdrževalnih in investicijskih del planiranih z proračunom občine za leto 2014 v krajevnih skupnostih (po razvojnih programih in za tekoča sredstva) ni realiziranih, oziroma bodo šele v letu 2015 ali kasneje, s čimer nimam težav, saj bom podprl njihovo dokončanje v letu 2015. Enako je na nekaterih drugih programih, kot npr.: osnovno šolstvo, zobozdravstvo, vzdrževanje cest in poti, gradnja parkirišč in pločnikov, zagotavljanje administrativno tehničnih pogojev za delo KS, itd. Imam občutek, da je kranjska stran občine (in nekateri drugi deli, npr.: Bizeljsko, Sromlje) v zadnjih letih pozabljena, na to kaže npr.: poraba sredstev Ministrstva za obrambo za »odškodnino« zaradi letališča KS Cerklje ob Krki, Skopice in Krška vas za druge namene, prestavljanje izvedbe nekaterih del in investicij iz leta v leto (npr.: vodovod, ceste, pločniki, parkirišča), male komunalne čistilne naprave namesto izgradnje javne kanalizacije (strnjenih naselji v KS Cerklje ob Krki, Skopic, Velikih Malenc in Krške vasi) in čistilne naprave Krška vas, ipd. Pričakujem podatke strukturirane tako, da bodo vidni podatki o prispevku in porabi občinskih proračunov po KS, kar bi bila na podlagi programov deležnikov nato podlaga za sprejem strategije enakomernejšega in celovitega razvoja občine na vseh območjih in področjih v naslednjih štirih letih.

PobudeVprasanjaJozefPiltaver

Odgovor:

Veljani Poslovnik ne omejuje delovanja članov Občinskega sveta Občine Brežice, saj je bil pregledan in potrjen tudi s strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Kljub temu bomo vaše pripombe, kakor tudi pripombe ostalih svetnikov proučili in v drugi polovici leta 2015 pripravili spremembe in dopolnitve Poslovnika in predvsem uskladili Poslovnik v določbah, kjer se nanaša na uporabo glasovalnega sistema.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Druga pobuda se nanaša na poslovniško določilo, in sicer na zapisnik. 68. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Brežice pravi, da zapisnik obsega vse glavne podatke o podanih pobudah in vprašanjih. Kakor jaz osebno razumem, se glavne pobude nanašajo tudi na kratko vsebino in zapisnik, ne pa samo na ime tistega kateri je razpravljal. Zapisnik se namreč objavi na spletni strani, potem pa tega ni notri, edino, če se objavlja zapisnik po magnetogramu, torej zapisnik z dobesednim zapisom. Mislim, da bi morali temu institutu pobude in predlogi dati takšen pomen, da vsaj v kratkem obeležimo, kaj je kdo predlagal ali kakšno pobudo je kdo dal. Pri zadnji seji občinskega sveta nas je dajalo pobude in vprašanja enajst, a o nobenem ni nič zapisano. Predlagam, da se to v kratkem zapiše.

Odgovor:

68. člen Poslovnika opredeljuje zapisnik seje sveta in v skladu s tem je v zapisniku zapisana tudi vsakokratna točka dnevnega reda »Pobude in vprašanja članov sveta«. V zapisniku seje sveta so pri točki »Pobude in vprašanja članov sveta« navedeni le razpravljavci oz. člani sveta, ki so svojo pobudo oz. vprašanje podali v pisni obliki. Na spletni strani občine Brežice: http://www.brezice.si/organi_obcine/obcinski_svet/pobude_in_vprasanja/ so vsa vprašanja in pobude članov sveta navedene v celoti, saj gre za zapis na podlagi magnetogramskega zapisa.
Z letom 2015 smo uredili tudi novo spletno aplikacijo za pobude in vprašanja na spletni strani občine Brežice: http://www.brezice.si/organi_obcine/obcinski_svet/pobude_in_vprasanja_2/, kjer so vidna vsa vprašanja in pobude članov sveta ter odgovori na njih. Prav tako je omogočeno filtriranje podanih pobud oz. vprašanj po članu občinskega sveta ter po politični stranki.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Prva je praktične narave, in sicer se nanaša na označevanje gradiva. Predlagam, da se vsako gradivo označi s tekočo številko vrstnega reda predlaganega dnevnega reda in to z debelo številko, tako da se potem ne bo pomešalo gradivo med sabo. Vsi smo člani delovnih teles, gradiva moramo jemati ven ter izločati in potem traja kar nekaj časa, da se da to gradivo nazaj. Gradivo naj se na vrhu označi z debelo številko.

Odgovor:

Pobudo glede označevanja gradiva s tekočo številko vrstnega reda predlaganega dnevnega reda seje bomo upoštevali in gradiva v prihodnje tako tudi označevali.



Izpraševalec: Ivan Sušin (SLS)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
1. Dobil sem vabilo za »Županov sprejem« za v četrtek 18.12.2014. Kdo bo kril te stroške za »Županov sprejem«?
Obrazložitev: V teh kriznih časih, ko čedalje več ljudi nima več niti za najbolj osnovne življenjske stroške je zelo neprimerno, da se »Županov sprejem« financira z denarjem davkoplačevalcev!!!

2. Potrebno je zagotoviti, da imamo občinski svetniki možnost prijave k razpravi za vse točke dnevnega reda, (pri katerih želimo razpravljati), že pred začetkom seje in v času celotne seje, do začetka same konkretne točke dnevnega reda.

3. Prosim, da mi za vse telovadnice, ki so v lasti občine Brežice (tudi za tiste, ki jih upravlja ZŠB), pošljete po elektronski pošti urnike uporabe (tedenski, po potrebi letni, če se spreminja med tedni). Za vsak termin prosim navedite:
a) Kdo je uporabnik,
b) Kakšen program se izvaja
c) Ali gre za izbran program s strani občine ali pa se je termin prodal na trgu (ali pa gre za kaj drugega: npr. termin za OŠ, …)
Če teh urnikov nimate jih pridobite od upravljavcev telovadnic!!!
Obrazložitev: Če želimo izboljšati stanje na nekem področju, v tem primeru na področju športa, je potrebno analizirati obstoječe stanje. Za kvalitetno analizo stanja pa je potrebno imeti vse podatke.

4. Vsi objekti v lasti občine Brežice naj postopoma preidejo na ogrevanje z drvmi, z namenom znižanja stroškov ogrevanja.
Obrazložitev: Občina mora ravnati z denarjem varčno, enako kot to počnejo ljudje s svojim osebnim denarjem. Čedalje več ljudi gre zadnja leta na sistem ogrevanja z drvmi ali drugimi sistemi, ki so bistveno cenejši od plina ali kurilnega olja. Poleg tega imamo v Sloveniji veliko gozda in bi s tem uporabljali domače naravno bogastvo, (še posebej po snegolomih) in ne uvoženega plina ali kurilnega olja.

5. Prosim, da za vsako osebo, ki je v nadzornem odboru občine navedete, kdo je predlagatelj (katera politična stranka, ...). Podatke pridobite od predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI).
Obrazložitev: Do teh podatkov imamo pravico občinski svetniki in javnost. V KMVVI so izključno predstavniki političnih strank. Vsaka politična stranka oziroma njeni predstavniki v KMVVI pa nosijo vso posredno politično odgovornost za kandidate, ki jih predlagajo na neko funkcijo, ne glede na to ali je kandidat član te stranke ali ne!

6. Predlagam, da občina Brežice poskrbi, da znova dobimo občinski medij. Medij naj bo tiskan in spletni, če bodo možnosti pa s časoma še kakšne druge vrste. Preveriti je potrebno kakšne so možnosti, da znova dobimo Radio Brežice, ki smo ga že imeli. To bi lahko imelo številne pozitivne učinke - naj navedem le nekaj: tudi na ta način je možno priti do novih delovni mest v občini, teme v mediju bi bile takšne, ki bi bile prilagojene, koristne in zanimive za občane občine Brežice, s pomočjo tega medija bi zagotavljali podjetjem v občini ugoden način promocije, kar bi posledično tudi lahko prispevalo k njihovi boljši prodaji in povečevanju števila zaposlenih.
Obrazložitev: Občina Brežice naj bo ustanovitelj in 100% lastnik medijskega podjetja. Če pa državna zakonodaja slučajno prepoveduje, da občina ustanovi in je 100% lastnik takšnega podjetja, naj občina deluje v odnosu do države, da se ta nesmiselna prepoved ukine. Do takrat, pa naj občina na drug način pelje aktivnosti, da se občinski medij ustanovi.

7. Predlagam še naslednji ukrep za nova delovna mesta v občini in zmanjševanje števila zaposlenih na občinskem proračunu:
Odpreti podjetje v 100% lasti občine, ki se bo začela ukvarjati z dejavnostmi, kjer je slaba domača ponudba na trgu ali je sploh ni, da konkurira tujim ponudnikom blaga ali storitev na domačem občinskem trgu. (Če državna zakonodaja slučajno prepoveduje, da občina ustanovi in je 100% lastnik takšnega podjetja, naj občina deluje v odnosu do države, da se ta nesmiselna in škodljiva prepoved ukine). S tem bi bilo možno tudi večje število zaposlenih, ki dobivajo plačo v celoti ali delno na občinskem proračunu (zaposleni na občini in v občinskih zavodih, ...), prezaposliti v to podjetje, kjer bi skušali plačo zaslužiti na trgu! Na proračunu naj ostane le majhno število delavcev, ki jih občina res nujno potrebuje. Takšno občinsko podjetje bi lahko začelo zaposlovati tudi invalide, ki za privatna podjetja niso preveč zanimivi.
Obrazložitev: V občini Brežice število brezposelnih narašča vsako leto že od l. 2008. Zaman je še naprej pričakovati in čakati le na to, da bodo državljani sami štartali s podjetji in zaposlovali brezposelne. Na začetku lahko to občinsko podjetje začne z manj zahtevnimi dejavnostmi, nato pa še z bolj zahtevnimi - z vsemi dejavnostmi, kjer je možno in smiselno konkurirati tujim ponudnikom na občinskem in slovenskem trgu. Sčasoma pa lahko začne to tudi izvažati!

8. Predlagam čimprejšnjo ukinitev Zavoda za šport in Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino v občini Brežice. Aktivnosti, ki so jih doslej opravljala ta dva zavoda naj jih izvaja občina Brežice in tudi zaposleni v teh zavodih naj se v prvi fazi prezaposlijo na občino Brežice. V nadaljevanju pa naj na občini Brežice ostanejo zaposleni le tisti, ki jih občina Brežice nujno potrebuje. (Ostale pa bi se lahko nato prezaposlilo na novoustanovljeno občinsko podjetje, ki bi svoj prihodek dobivalo na trgu, ki sem ga predlagal v tč. 7 mojih pobud na 3. seji OS).
Obrazložitev in utemeljitev predloga: Tudi na občini zaposleni ljudje, ki naj bi skrbeli za razvoj področij, ki jih pokrivata ta dva zavoda. Zato je potrebno delo na teh področjih optimizirati, poenostaviti organiziranost in s tem zmanjšati stroške delovanja ter povečati učinkovitost delovanja. Vizijo in konkretne standardne aktivnosti na področju športa mora podrobno določiti občinski svet (župan z občinsko upravo mora pripraviti čimbolj kvaliteten predlog za odločanje in razpravo), v nadaljevanju pa politiko športa izvaja župan z občinsko upravo. Zato ne potrebujemo nobenega zavoda za šport! Itak je veliko preveč zaposlenih v občini na občinskem proračunu!!! Poleg tega je na področju športa v občini Brežice po mojem vedenju in prepričanju zelo veliko stvari spornih:
a) način določanja cene uporabe telovadnic, bistveno previsoke cene, in še posebej previsoke cene v terminih, ko se telovadnice ne ogrevajo, …
b) nefinanciranje rekreativnih programov za vse občane s strani občine Brežice,
c) otroci in njihovi starši na podeželju so prepuščeni samemu sebi glede vadb njihovih otrok na lokaciji njihove krajevne skupnosti,
d) šport v občini po posameznih disciplinah je brez prave vizije.
Podobna je zadeva na področju mladine: Mladi na podeželju nimajo od Zavoda za podjetništvo turizem in mladino na področju mladinske politike praktično ničesar, čeprav občina daje ogromna sredstva za ta zavod (za zaposlene, programe, ...). Mladi na podeželju so večinoma prepuščeni samemu sebi. Občina bi morala poskrbeti za organiziranje in povezovanje mladih v vsaki krajevni skupnosti, da se bodo mladi lahko najprej družili med sabo tam kjer živijo. Večinoma pa po KS mladi nimajo niti prostora, kjer bi se lahko dobivali vsaj ob vikendih, praznikih in počitnicah.

9. Kdo je lastnik bivšega doma upokojencev v Brežicah? Ali je občina Brežice lastnik ali solastnik? Če je, kakšen je plan uporabe tega bivšega doma upokojencev? Enako vprašanje imam za bivši dijaški dom pri Gimnaziji Brežice?

10. V zapisnike sej občinskega sveta naj se zapišejo tudi razprave razpravljavcev! To je ključnega pomena, ker je iz razprav razvidna vsebina o kateri je kdo razpravljal. Poleg tega je zapisnik uraden dokument in mora biti vsebina razprave vanj vključena!

PobudeVprasanjaSLS

Odgovor:

V skladu s 40. členom Poslovnika se lahko k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, prijavijo člani sveta do začetka razprave. Nato župan na podlagi vrstnega reda prijav določi vrstni red razpravljavcev. Z uvedbo glasovalnega sistema za seje občinskega sveta, potekajo prijave članov občinskega sveta k razpravi izključno preko omenjenega sistema in so omogočene pri vsaki točki dnevnega reda posebej.

1. Urniki uporabe:
Enaka prošnja je bila poslana s strani svetnika na e-naslov sodelavke v Oddelku za družbene dejavnosti Vilmo Zupančič dne, 10. 12. 2014. Prošnja je bila posredovana Oddelku za splošne in pravne zadeve, ki je svetniku dne 11. 12. 2014 posredoval naslednji odgovor:

»Obveščamo vas, da Občina Brežice ne zbira podatkov, oziroma ne vodi evidenc o urnikih uporabnikov posameznih športnih in drugih objektov, ki so predani v upravljanje posameznim zavodom, zato vam želenih podatkov ne moremo posredovati.
Posredovanje podatkov sicer ureja 72. člen Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Brežice, ki določa:
da ima član sveta pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja funkcije. Vpogled dovoli direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, dovoljenje oz. sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
Kot je že napisano zgoraj, Občina Brežice z zahtevanimi podatki ne razpolaga, zato niti ni možno odločati o dovolitvi vpogleda.
Z želenimi podatki razpolagajo posamezni upravljavci športnih objektov.«

V tem odgovoru na zahtevo svetnika dodajamo še, da občinska uprava navedenih podatkov ne potrebuje za pripravo analiz in predlogov, zato navedenih podatkov ni in tudi v bodoče ne bo zbirala.

2. Prehod ogrevanja na drva vseh objektov v lasti Občine Brežice:
Občina Brežice že od leta 2008 za objekte, v katerih se izvajajo redne dejavnosti, vodi energetsko knjigovodstvo. Tako pridobljeni podatki služijo Občini Brežice za izvajanje potrebnih ukrepov v zvezi z zniževanjem fiksnih materialnih stroškov poslovanja zavodov (preračunano na m2 površin). Pri izgradnji vseh novih objektov ali rekonstrukcijah starih, sledimo tudi cilju energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). O primernosti energenta za ogrevanje se odloča na podlagi predlogov projektantov. Pri izboru ustreznega energenta za ogrevanje iz OVE je potrebno upoštevati tudi kadrovske možnosti posameznega upravljavca objekta, kakor tudi prostorske možnosti, ki jih objekti imajo. Vsi na novo zgrajeni objekti so energetsko varčni, ravno tako tudi vsi rekonstruirani objekti. Najbolj energetsko potratni objekti, za katere ni bila planirana celovita rekonstrukcija, so bili energetsko sanirani s pomočjo pridobitve EU sredstev na dveh razpisih v letu 2013 in 2014. Kot najprimernejši energent za javne objekte se tako ne izkazuje lesna biomasa, temveč druge oblike oz. viri energije, kot npr. vgradnja TČ (bodisi zrak-voda, voda-voda, zemeljski kolektor ali geosonda). V primeru prehoda ogrevanja na lesno biomaso je potrebno upoštevati, da bi bilo potrebno skoraj pri vseh objektih dograditi potrebne zalogovnike ali cele kotlovnice, da bi imeli upravljavci precej dela s sprotnim naročanjem biomase, čiščenjem peči in odlaganjem pepela, vprašanje pa je tudi kakovost lesene biomase, ki bi jo posamezni zavod naročal. Zaradi navedenega prehod ogrevanja na lesno biomaso ni nujno najboljša izbira energenta za ogrevanje. Tudi ni primerna rešitev za vse vrste objektov in za vse lokacije. V predlogu Odloka o proračunu Občine Brežice za 2015 je tako predvidena ureditev kotlovnice na OŠ Velika Dolina, kjer je kot glavni vir energije za ogrevanje predvidena TČ zrak – voda. UNP bo v nadaljevanju kot vir energije za ogrevanje predviden le za izjemno nizke temperature. V kolikor bo višina sredstev v proračunu za 2015 dopuščala, načrtujemo tudi pridobitev projektne dokumentacije za spremembo energenta za ogrevanje OŠ Pišece. Predvidevamo, da bi na OŠ Pišece uredili kotlovnico na lesno biomaso, kot predlaga svetnik.
3. Čim prejšnja ukinitev ZŠB in ZPTM Brežice:
Svetnik v obrazložitvi navaja, da so tudi na občini zaposleni ljudje, ki naj bi skrbeli za razvoj področij, ki jih pokrivata zavoda, zato je potrebno delo na teh področjih optimizirati, poenostaviti organiziranost in s tem zmanjšati stroške delovanja, predvsem pa učinkovitost.

Sporočamo, da so na Občini Brežice že sedaj zaposleni le tisti, ki jih občina Brežice nujno potrebuje za izvajanje nalog, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi izvaja lokalna skupnost, ravno tako velja tudi za zavode, katerih ustanoviteljica je. Zaposleni v upravi že sedaj skrbijo za razvoj področij, saj zaposleni v obeh zavodih izvajajo predvsem operativne naloge, ki so bile opredeljene v strateških dokumentih, posledično pa v odlokih o ustanovitvi zavodov. Seveda občinska uprava sodeluje z vodstvi obeh zavodov tudi pri oblikovanju razvoja dejavnosti, ki jih zavoda pokrivata, saj njihovi predlogi izhajajo iz povsem praktičnih izkušenj. Na podlagi česa svetnik sklepa, da delo občinske uprave in obeh zavodov ni učinkovito, ni zapisal. Tudi nam ni znano, kaj kompliciranega je v sedanji organiziranosti, oz. v čem bi bila organiziranost v obliki občinskega podjetja manj komplicirana od sedanje. Zavodom Občina Brežice zagotavlja sredstva le za plače tistih zaposlenih, ki izvajajo naloge opredeljene v aktih o ustanovitvi kot javno službo ter temu ustrezen del materialnih stroškov. Navedeno velja tudi za ZPTM Brežice. ZPTM Brežice je imel na dan, 1. 10. 2014, zaposlenih skupaj 19,20 oseb, od katerih se iz proračuna zagotavljajo sredstva za 10,375 oseb, 3,825 oseb imajo zaposlenih preko javnih del, za plačilo ostalih zaposlenih zavod pridobiva sredstva preko projektov na različnih razpisih in iz tržne dejavnosti (5 oseb).

Za delovanje zavoda za šport Brežice pa Občina Brežice že v skladu s sedaj veljavnim odlokom ne zagotavlja sredstev za plače in druge osebne prejemke zaposlenih ter materialne stroške, saj posluje po principu tržne dejavnosti (razen prevozi otrok s posebnimi potrebami in šolska športna tekmovanja). V danem primeru to pomeni, da mora zavod vse stroške upravljanja objektov vkalkulirati v strošek oddaje prostorov v najem oz. uporabo, oz. svojih storitev. Občina Brežice torej že ima ustanovljeno »podjetje«, ki v celoti svoj prihodek pridobiva na trgu (razen prevozi in ŠŠT). Vendar pa velja ugotoviti, da je svetnik pri svojih razmišljanjih v koliziji sam s sabo, saj na eni strani ocenjuje delovanje zavoda kot nepotreben strošek, na drugi strani pa bi ustanavljal podjetje, ki bo ravno tako kot zavod, moralo v cene najema/oddaje oz. prodaje svojih storitev vračunati vse stroške poslovanja, ki bi ravno tako, če ne še v večji meri (odvisno od cen), terjali določeno količino sredstev za izvedbo tistih programov, ki so izbrani na javnih razpisih, iz proračuna občine, oz. za izvajanje tistih nalog, za katere bi bila izkazana potreba (kot npr. izvedba šolskih športnih tekmovanj, prevozi otrok s posebnimi potrebami v OŠ, delovanje TIC, izvedba občinskih promocijskih kulturnih prireditev, organizacija programov za mlade, organizacija obrtno podjetniškega sejma,….).

Ustanovitev novega podjetja, ki bo svoj prihodek pridobivalo na trgu, tako ni nič novega, saj ga(ju/jih) že imamo, ob tem pa velja poudariti, da ima na delovanje zavoda ustanovitelj bistveno večji vpliv kot na delovanje podjetja. V kolikor svetnik pričakuje, da se bodo cene storitev, ki jih ponujajo na trgu z ukinitvijo zavodov in ustanovitvijo podjetja znižale (kot npr. cena najema telovadnice na 1,6 EUR/uro), se moti. Znižanje potrebnih sredstev za posamezno področje dela je tako možno le z zmanjšanjem obsega programov, za katere se lokalna skupnost odloča, da jih bo podprla skladno s postavljenimi cilji za posamezno področje dela. Znižati sredstva za plačilo uporabe objektov ali sredstev za promocijo turizma, podjetništva,… s strani občinskega proračuna je tako možno le v primeru, da zmanjšamo obseg (števila ur) izbranih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna občine.

V nadaljevanju svetnik govori o tem, da bi moral vizijo in konkretne standardne aktivnosti na področju športa - politiko, podrobno določiti občinski svet, ki bi ga pripravil župan z občinsko upravo in o katerem bo razpravljal in na koncu potrdil OS. Pravi, da za to ne potrebujemo nobenega Zavoda za šport in da je itak veliko preveč zaposlenih v občini na občinskem proračunu.
Iz dane navedbe je razbrati, da svetnik zelo slabo pozna veljavne dokumente na področju športa, in je v svoji stari maniri, ki je poznana že izpred osmih let, žaljiv do dela občinske uprave. Kaj in koliko dela uprava, v tem odgovoru ne bo zapisano, saj bi bil odgovor predolg. Vsekakor pa je potrebno svetnika seznaniti, da Zavod za šport ni bil ustanovljen za pripravo občinske politike na področju športa (čeprav je vsak predlog, ki ga na to temo poda več kot dobrodošel), temveč predvsem za ustrezno upravljanje z večjimi športnimi objekti v občini, katerih vrednost je nekaj milijonska. Njegova naloga je tudi ustrezna koordinacija pri uporabi objektov, nadzor nad uporabo, vzdrževanje, povezovanje s turističnimi ponudniki, izvajanje šolskih športnih tekmovanj, servis izvajalcem športa, razvoj novih produktov,…. Od menedžmenta je odvisna uspešnost realizacije nalog, ki jih ima, in če bo ocena delovanja neke inštitucije dobra ali slaba, ali bo zavod uspešen ali manj uspešen. Če nismo zadovoljni z izvajanjem nalog, ki so poverjene nekemu zavodu, ni potrebno posegati po tako drastičnih ukrepih, kot je ukinjanje subjekta. Potrebni ukrepi so največkrat bistveno enostavnejši in jih lahko ustanovitelj uporabi praviloma vsakih 5 let (imenovanje direktorja in predstavnikov ustanovitelja v svete zavodov). In takrat se izkaže prava volja oz. dejanska potreba po spremembah.

Če pa se vrnemo k sprejemu ustrezne strategije za področje športa, naj svetnika seznanimo, da jo Občina Brežice ima. Uprava je za to področje konec devetdesetih let pripravila »Program športa v Občini Brežice« na podlagi takrat veljavnega Nacionalnega programa športa, ki ga je potrdil takratni občinski svet (O. Brežice je bila takrat prva občina, ki je na OS sprejela takšen program). Takrat je bil ustanovljen tudi občinski strokovni svet za šport, ki vse od začetka ustanovitve, vsako leto pred objavo razpisa za področje športa, obravnava letni program športa, ki ga pripravi uprava na podlagi krovnega dokumenta (Programa športa) in na podlagi razpoložljivih sredstev v proračunu občine. Povedati je potrebno, da med športnimi društvi do letošnjega leta ni bilo zaznati vse splošnega nezadovoljstva in ocene, da je politika za to področje neustrezna. Vse pobude in predloge izvajalcev v upravi spremljamo in skladno s tem prilagajamo ter popravljamo podlage v okviru proračunskih možnosti, zakonskih določil in v okviru pristojnosti. Ugotavljamo tudi, da svetnik vse do uvedbe plačila uporabe telovadnice na OŠ Pišece, nikoli ni kritiziral občinske politike na tem področju. Od določitve cene uporabe telovadnice pa je v preteklih dveh letih kot občan, sedaj pa tudi v funkciji svetnika, ocenil področje kot neustrezno urejeno. Sporočamo, da drugih podobnih pripomb s strani uporabnikov, nismo prejeli. Razumemo pa željo vsakega uporabnika, da bi za uporabo objekta plačal čim manj, oz. po možnosti nič, in temu ne nasprotujemo. Žal pa razpoložljiva proračunska sredstva za enkrat takšnega ukrepa ne omogočajo.

Na koncu sporočamo, da bomo v upravi v letošnjem letu pristopili k pripravi novega programa – strategije na področju športa (kar je bilo zapisano že v odgovoru svetniku iz 2. seje), saj je bil v letu 2014 sprejet nov Nacionalni program športa in izvedbeni načrt. Počakati moramo še na spremembo Zakona o športu. Dokument bo, tako kot predlaga svetnik, posredovan v obravnavo in sprejem na OS. Ta bo v nadaljevanju podlaga za vse nadaljnje aktivnosti na tem področju.

Merili za sestavo Nadzornega odbora Občine Brežice (v nadaljevanju NO) sta bili strokovnost in neodvisnost, saj je le tako mogoč nadzor nad delom občinske uprave, župana, krajevnih skupnosti, javnih zavodov… Glede na to, da je za sprejem Sklepa o imenovanju članov NO potrebna večina članov občinskega sveta, je bilo pred oblikovanjem predloga opravljenih nekaj posvetovanj z najmočnejšimi svetniškimi skupinami o sestavi NO. NO tako med drugim sestavljata: Maksimiljana Stanič in Franja Žokalj, ki sta že doslej korektno in strokovno opravljali to funkcijo ter ju ni mogoče pripisati nobeni politični opciji. V pogovoru z najmočnejšimi svetniškimi skupinami (SDS, SMC, Lista Sonce in DeSUS) je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na svoji seji, izmed štirih predlogov oblikovala končni predlog gradiva za sejo Občinskega sveta. Tako je sestava NO bila poleg že omenjenih dveh Maksimiljane Stanič in Franje Žokalj, dopolnjena še z Draženom Levojevićem, Petrijo Stojanovič Škul in Stanetom Ilcem mlajšim. Predlagan sklep je bil na seji Občinskega sveta tudi potrjen z veliko večino članov občinskega sveta, ki so prepoznali v predlogu strokovne in neodvisne ljudi, ki bodo svoje v okviru svoje funkcije nepristransko opravljali nadzor, v skladu s svojim programom.

Lastnik bivšega doma upokojencev v Brežicah je Republika Slovenija, upravljavec pa za enkrat še vedno Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Občina ni ne lastnica ne solastnica nepremičnine, z RS, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pa potekajo dogovori o brezplačnem prenosu v last Občine Brežice. Dogovori potekajo v smeri, da občina brezplačno pridobi nepremičnino za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu. Z ministrstvom smo uskladili pogodbo s katero občina v last dobi celotno nepremičnino, najnižje nadstropje nameni delovanju Varstvenega delovnega centra Krško Leskovec - enota Brežice, preostali del pa za delovanje dejavnosti, ki jih občina opravlja po svoji osnovni funkciji. Namenila jih bo socialno ogroženim občanom, prostorom za delovanje neprofitnih društev, ki delujejo v javnem interesu in prostorom za opravljanje lokalnih zadev javnega pomena – dejavnosti gospodarskih javnih služb.
Lastnik in upravljavec bivšega Dijaškega doma v Brežicah je Občina Brežice. Na njegovi lokaciji je bila predvidena izgradnja potrebnih prostorov za potrebe Fakultete za turizem. Občina Brežice je v preteklih letih že izdelala projektno dokumentacijo za delno rekonstrukcijo, rušitev in izgradnjo prostorov. Do realizacije projekta še ni prišlo, saj za enkrat ni bilo možno na nobenem razpisu pridobiti vsaj del potrebnih sredstev za sofinanciranje investicije, lastnih sredstev za izvedbo investicije pa tudi ni bilo možno zagotoviti v proračunih občine v pretekih letih. Bo pa potrebno investicijo izpeljati do 2017, ko bo morala Fakulteta za turizem ponovno akreditirati študijske programe na NAKVIS-u. Eden od pogojev za akreditacijo so tudi zagotovljeni ustrezni prostori za izvajanje teh programov. Ureditev prostorov za delovanje fakultete je ena od obvez, ki jih mora po sklepu OS in sklenjeni pogodbi z Univerzo v Mariboru, izpolniti Občina Brežice.

Zapisnike sej sveta opredeljuje 68. člen Poslovnika, ki med drugim določa, da se pri posamezni točki navedejo imena razpravljavcev, predlogi sklepov, izidi glasovanja o posameznih predlogih in sklepih ter povzetek predlogov članov pri obravnavi v prvem branju. Zapisniki sej Občinskega sveta Občine Brežice so tako pripravljeni v skladu z določbami Poslovnika, ki je bil pripravljen na podlagi osnutka poslovnika, ki ga je pripravila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in je pred sprejetjem tudi pregledala in potrdila Poslovnik.



Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Konec leta 2004 je bila narejena projektna dokumentacija za dograditev vrtca pri Osnovni šoli Globoko. Minilo je 10 let in vem, da so se od takrat bistveno spremenile prioritete. Vrtec nikoli ni bil dograjen. Še vedno domuje v prostorih krajevne skupnosti Globoko in v prostorih osnovne šole. S tem je onemogočeno normalno delo osnovne šole. Sprašujem, kako je lahko prišlo do takšnih sprememb, glede na to, da so bile prioritete takrat postavljene in kot že rečeno, je bila narejena projektna dokumentacija. Prosila bi za odgovor in pojasnilo.

Odgovor:

Občinski svet Občine Brežice je na svoji 38. redni seji, ki je bila 21. 10. 2002 sprejel sklep o potrditvi »Načrta razvojnih programov Občine Brežice za področje družbenih dejavnosti za obdobje 2003 – 2007. V NRP so bile opredeljene naslednje investicije:

INVESTICIJA/LETO 2003 2004 2005 2006 2007 SKUPAJ
OŠ Pišece 160 mio 160 mio
POŠ Kapele 75 mio 124 mio 199 mio
Knjižnica 60 mio 120 mio 100 mio 99 mio 379 mio
OŠ Bizeljsko 70 mio 95 mio 140 mio 145 mio 450 mio
OŠ Brežice – okna 10 mio 5 mio 15 mio
OŠ Brežice 20 mio 120 mio 136 mio 324 mio 600 mio
Visoka š. z bivanjskimi kapacitetami 20 mio 20 mio 20 mio 20 mio 20 mio 100 mio
ZD Brež. – zamenjava strehe 20 mio 10 mio 30 mio
Večnamenska dvorana Brežice 20 mio 20 mio 86 mio 126 mio
SKUPAJ 395 mio 404 mio 410 mio 420 mio 430 mio 2059 mio

Kot je iz sprejetega sklepa razvidno, OŠ Globoko ni bila uvrščena v NRP 2003 – 2007. Gre za investicijski ciklus, ki je bil dejansko končan z otvoritvijo ŠD (večnamenske dvorane) Brežice v letu 2012. Iz sklopa potrjenih investicij do sedaj ni bila realizirana investicija Visoka šola z bivanjskimi kapacitetami. Trditev svetnice, da so bile postavljene prioritete v katerih je bila za izvedbo investicije določena tudi OŠ Globoko z dograditvijo, torej nima podlage v sprejetem sklepu v letu 2002.
Mimo sprejetega NRP, ki je predstavljen zgoraj, je bila v proračunu za leto 2005, potrjena postavka »Izdelava projektne dokumentacije za OŠ Globoko« v višini 1 mio EUR. Ker sredstva niso zadostovala za izvedbo naročila in ker investicija ni bila vključena v NRP 2003 - 2007, je občinska uprava pripravila gradivo za obravnavno na OS, v katerem je predlagala sprejem NRP za projekt »Izdelava projektne dokumentacije za OŠ Globoko« v višini 7 mio EUR, predlogu za potrditev pred-obremenitve proračuna za 2006 in odobritev takojšnje izvedbe naročila izdelave dokumentacije.
Vir/leto 2005 2006 Skupaj
Občina Brežice 1 mio 6 mio 7 mio

V gradivu so bili svetniki seznanjeni z veljavnim NRP za področje družbenih dejavnosti 2003-2007 in že potrjenim vrstnim redom investicij, kakor tudi s problematiko ostalih šol, ki še niso uvrščene v NRP Občine Brežice (OŠ Artiče, OŠ Cerklje ob Krki, Vrtec Mavrica Brežice, Vrtec Dobova). OS je predlagane sklepe sprejel, kar je bila podlaga, da je strokovna služba izvedla postopek za izbor izvajalca projektne dokumentacije, ki je bila dokončana v letu v letu 2006. Gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije je bilo pridobljeno leta 2008, njegova veljavnost pa podaljšana v letu 2010. V letu 20011 je Občina Brežice projekt prijavila za sofinanciranje na razpis MIZŠ (to je bil prvi razpis za sofinanciranje investicij na področju OŠ in vrtcev po letu 2006 in tudi zadnji). Na razpisu projekt ni bil izbran, saj ni prejel dovolj velikega števila točk. Prijave so se točkovale po:
1. Stopnji pripravljenosti projektne dokumentacije (ta je bila v celoti pripravljena)
2. Statično stanje objekta in druge nepravilnosti, ki jih je potrebno odpraviti (statična presoja, inšpekcijske odločbe)
3. Demografska slika šolskega okoliša (podatke so vzeli iz centralnega registra prebivalstva).
V letu 2012 je veljavnost gradbenega dovoljenja prenehala. Ponovno podaljševanje njegove veljavnosti glede na veljavno zakonodajo, ni bilo možno.

V skladu z opredeljenimi nalogami, je občinska uprava-Oddelek za družbene dejavnosti v mandatu prejšnjega OS pripravil nov program investicij na področju vzgoje in izobraževanja, ki vključuje tudi vrstni red izvedbe le-teh, in sicer za tiste vzgojno-varstvene zavode, ki jim do tega leta problematika prostorskih pogojev še ni bila urejena in so investicije nujno potrebne. Gradivo je oktobra, 2012, obravnaval OS na svoji 17. redni seji in sprejel »Sklep o določitvi vrstnega reda investicij na področju vzgoje in izobraževanja v občini Brežice«. V gradivu (dostopno je na spletni strani Občine Brežice) so bile zajete potrebe šol, ki v obdobju izvajanja NRP 2003 – 2007 še niso prišle na vrsto: OŠ Artiče, OŠ Cerklje ob Krki in OŠ Globoko. Kriteriji, po katerih je bil določen vrstni red izvajanja investicij, so bili:
1. Manjkajoče površine
2. Demografska slika šolskega okoliša
3. Stanje objektov šol.

Na podlagi točkovanja po zgoraj navedenih kriterijih, je bil določen naslednji vrstni red investicij: OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Artiče, OŠ Globoko.

Iz vseh zgoraj navedenih podatkov lahko razberemo, da ni prišlo do nikakršnih sprememb v vrstnem redu izvajanja investicij na področju vzgoje in izobraževanja. Nasprotno, lahko ugotovimo, da je bila investicija OŠ Globoko v izvedbenem smislu, v načrt izvajanja investicij prvič uvrščena s sprejemom sklepa OS v letu 2012. Pred tem je bila v NRP Občine Brežice vključena le izdelava projektne dokumentacije za ureditev prostorske problematike OŠ Globoko.

Priloga


Izpraševalec: Dr. Stanka Preskar (SMC)
Seja: 3. seja Občinskega sveta občine Brežice (15.12.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Imam pobudo, da bi se načeloma, če bi se dalo, dogovorili za en ponedeljek v mesecu, da bi imeli sejo občinskega sveta. Lahko rečemo, da naj bo to vsak tretji ponedeljek v mesecu.

Odgovor:

Glede predloga, da naj bi bile seje Občinskega sveta občine Brežice načeloma dogovorjene za en ponedeljek v mesecu, podajamo odgovor v skladu z drugim odstavkom 22. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Brežice (Uradni list RS, št. 40/09; v nadaljevanju Poslovnik), ki določa, da župan sklicuje seje sveta in predlaga dnevni red. Tretji odstavke 22. člena Poslovnika opredeljuje, da župan sklicuje seje sveta v primerih, za katere to določa zakon ali statut občine oziroma na lastno pobudo na podlagi sklepa sveta ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10m 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF) v tretjem odstavku 35. člena opredeljuje, da župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika občinskega sveta ter da jih mora sklicati najmanj štirikrat letno. Odločitev o sklicu sej temelji na podlagi pripravljenih točk dnevnega reda in na racionalizaciji stroškov delovanja občinskega sveta.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Tveganje za socialno ogroženost v občini Brežice. V tej regiji je to tveganje največje. Dajem pobudo, da župan in predvsem občinske službe pred obravnavo osnutka proračuna pripravijo program za pospešitev razvoja občine in pritegnitev investitorjev tako, da s tem programom in z ukrepi naredimo občino privlačno za investitorje. V prazne industrijske cone v Dobovi, Slovenski vasi, Šentlenartu je potrebno dobiti investitorje, ki bodo tukaj investirali. Naj bo v tem programu razvidno, koliko novih delovnih mest bomo lahko v naslednjih letih s tako politiko imeli. Predlagam, da to pobudo še letos, ali pa v začetku prihodnjega leta kot predlog programa dobimo na mizo.


Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Neasfaltiran kos ceste v Brežicah. Ta kos ceste na Prešernovi cesti, v dolžini cca 250 m, med veterinarsko bolnico, v smeri nasipa, je praktično zadnja neasfaltirana cesta v mestu in tam zraven so zavetišče za male živali, Dom starejših občanov ter hiša starejšega zakonskega para Davidović. Asfaltiranje te ceste bi zmanjšalo količino prahu, ki pada po zavetišču malih živali, izboljšalo bi dostop stanovalcem Prešernove 25 in dalo slabše pokretnim prebivalcem Doma starejših občanov lepo sprehajalno pot do nasipa oz. Save. Glede na to, da se sedaj zaradi gradnje hidroelektrarne tam opravljajo dela pri gradnji nove ceste, katera bo potekala od pokopališča med veterinarsko bolnico in med Domom starejših občanov, predlagam, da bi se šlo še v asfaltiranje te ceste. Vsa potrebna mehanizacija bo že tam oz. v neposredni bližini, zato bi bilo asfaltiranje te ceste verjetno lahko relativno poceni. Strokovnim službam predlagam, da pobudo preučijo ter ali je to tehnično in finančno izvedljivo.

Odgovor:

Kar se tiče investicij po Krajevnih skupnostih, občina vsako leto pred pripravo proračuna poziva krajevne skupnosti, da oddajo načrt predvidenih investicij in določijo prioritete. Vašo pobudo bomo posredovali Krajevni skupnosti Brežice.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Peter Dirnbek (Levica)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Predlog v zvezi z ažuriranjem Excelove tabele na občinski spletni strani, pobude in vprašanja, katere je omenil že Jure Pezdirc. Tabela je zelo uporabna, žal pa ni redno ažurirana. Zadnje vprašanje je bilo ažurirano septembra 2013, odgovor pa maja 2013. Excelova tabela ni ažurirana, zato vlagam pobudo, da se ta zadeva ažurira.

Odgovor:

Odgovor župana:
Excelove tabele bo vsekakor potrebno ažurirat.



Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Varčevalni paket vlade za lokalne skupnosti. Dobili smo tabelo - Ukrepi za znižanje odhodkov, za povečanje prihodkov občinskih proračunov. Ob znižanju povprečnine so napovedani tudi nekateri sistemski rezi v delovanju precejšnih sfer. Tu notri je v nadaljevanju tudi gradivo, besedilo členov. Člen 45.a govori o šolah, o spremembi statusa osnovne šole. Ta člen govori, da se bo vsem osnovnim šolam, ki imajo manj kot devet oddelkov, ukinil status samostojne šole. Mislim, da je takih šol v Brežicah kar nekaj. Po tem zakonu bi se našim šolam v občini Brežice ukinil status samostojne šole. Kar pa je še huje, nekaterim šolam se ukinja status podružnične šole. S tem se grobo posega v status določenih šol in če tega ne bomo naredili kot ustanovitelj, bomo sankcionirani na način, da bomo dobili manj denarja oz. bodo manj denarja dobile seveda tudi te šole.
Imam pobudo da se resno analizira predloge, da se preračuna kakšne finančne posledice bodo tej predlogi imeli in glede na to koliko se znižuje potem tudi povprečnina, ali po eni strani odtehtajo normativno kleščenje standardov in stroškov, ali odtehta dejansko znižanje povprečnine oziroma prihodkov v občinski proračun na drugi strani. Predlagam da se to naredi relativno hitro, da se oceni na eni strani, koliko manj bomo imeli stroškov s temi ukrepi in po drugi strani koliko manj bomo imeli prihodkov zaradi znižanja povprečnine. Če bo razlika, predlagam da se odreagira na to s sklicem seje ali pa s posebno točko na seji občinskega sveta, kjer bomo od kompetentnih ljudi z Vlade RS dobili relevantne odgovore. Dajem pobudo da se s tem resno ukvarjamo na naslednji seji.

Odgovor:

Občina Brežice se je v dopisu, ki je bil v zvezi z varčevalnimi ukrepi, opredeljenimi v predlogu interventnega zakona za znižanje stroškov občin poslan Skupnosti občin Slovenije, opredelila tudi o spreminjanju statusa osnovnih šol in predvidenem izračunu zniževanja stroškov lokalnim skupnostim. Pripombe v celoti pošiljamo v prilogi tega dopisa. Pripombe so zapisane v točki 5 priloge na strani 3 (45. a člen – sprememba statusa šole).

Priloga


Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Umiritev prometa čez center Dobove. To je državna cesta in zlasti z vzhodne strani, torej s Hrvaške, avtomobili prehitro vozijo. Kljub visokim kaznim in kljub temu da so na tisti cesti narisane zebre prihaja tam do prehitre vožnje, kar pa ogroža krajane, zlasti ranljivejše skupine. Zaradi vsega navedenega, predvsem pa zaradi varnosti, dajem pobudo za postavitev merilne opozorilne table na kateri piše »vozite prehitro«. Glede na to, da gre za glavo cesto skozi Dobovo, je po predhodnem posvetu s pravnimi službami na občini postavitev te table verjetno edina rešitev.

Odgovor:

Se strinjamo, da so preventivne radarske table »Vi vozite« zelo dobro sredstvo za umirjenje prometa. Trenutno imamo v Občini Brežice postavljene 3 takšne table. Imamo pa tudi mobilni števec prometa in merilnik hitrosti, ki se ga postavi na drog javne razsvetljave. Števec omogoča štetje prometa po vrstah vozil in meri hitrost vozil v obeh smereh. Ker gre za postavitev ob državni cesti si je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. Po pridobljenem soglasju bomo ob omenjeni cesti v Dobovi namestili merilnik hitrosti in vas obvestili o rezultatih meritev. Ti rezultati bodo tudi argument upravljalcu ceste, da se postavijo stalne table »VI VOZITE«, za kar pa je tudi potrebno pridobiti soglasje DRSC.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Nedelujoče luči v krajevni skupnosti Dobova. Razsvetljava ne deluje vzdolž celotne Mladinske, Maistrove ulice ter Železniške ulice. Prav tako razsvetljava ne deluje na Ulici Bratov Gerjovičev, in sicer od hišne številke 1 pa do gostilne Katič. Razsvetljava tudi ne deluje na Selski ulici, od številke 1 do železniške postaje. Če povem bolj konkretno, razsvetljava na Mladinski ulici ne deluje od 27. oktobra, za ostale ulice datuma, od kdaj je razsvetljava nedelujoča, ne vem. Predvidevam, da je napaka nastala ob izgradnji pločnika in se nadejam da bo v kratkem odpravljena.

Odgovor:

Kot ste sklepali, je bil del javne razsvetljave začasno izklopljen zaradi gradnje pločnika. V nekaj dneh po vašem obvestilu je upravljalec javne razsvetljave vzpostavil stanje javne razsvetljave, tako da je svetila povsod, razen na delu gradbišča, kjer to fizično ni bilo možno izvesti zaradi ostalih gradbenih del. V času gradnje pločnika je možno, da bo še kdaj prišlo do začasne izključitve dela javne razsvetljave. V kolikor do tega pride, vas prosimo za razumevanje, hkrati pa vam predlagamo da o tem obvestite tudi Občino (telefonsko ali ustno Tejo Leben), saj čisto vseh informacij z gradbišča ne dobivamo sproti.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Država in finance. Zelo previdni moramo biti kaj se bo sprejemalo na področju občin in kot je župan že omenil, Skupnost slovenskih občin sodeluje na tem področju. Koliko sem jaz seznanjen, je v večini zavodov manj kot 15 zaposlenih. To, da bi vsi zavodi prišli na občinski proračun, bi za nas predstavljalo malo katastrofo. Na tem mestu bi predlagal, da v prihodnje to zadevo obravnavamo, ker definitivno je naš skupni cilj, da dobre zadeve ohranjamo. Vlada ter državni organi pa naj na področju direktoratov, ki jih imamo in ki so več ali manj sami sebi namen, zadeve uredi, pa bo tako denarja za vse dovolj.

Odgovor:

Odgovor župana:
Kar se tiče tega drugega, bi rad poudaril, da sem tudi jaz član predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Na račun tega mi je uspelo pridobiti te predvidene ukrepe. Definitivno bomo zelo spremljali ter naredili tudi analizo, kaj bi to pomenilo za našo občino. Če bi do tega prišlo, bi bila to seveda težava predvsem za ne-mestne občine in zavode. Tako bi kar avtomatsko ukinjali male zavode, kateri se lahko financirajo sami. Mislim, da so bili ti predlogi malo nepremišljeni. Res pa je, da smo imeli predviden sestanek z Vlado RS, a je bil le-ta zaradi velikega števila pripomb odpovedan, tako da sedaj čakamo naslednji sestanek. Tudi Skupnost občin Slovenije je rekla, da v tem trenutku na takšne stvari ne moremo pristati, kajti večina predlogov naj sploh ne bi imela prakse. Konec koncev tudi ukinitev krajevne skupnosti ne pomeni prihranka, kajti namesto njih bo moral nekdo drug nekaj narediti. Krajani pa bodo s tem izgubili tisto vmesno povezavo. Pri nas krajevne skupnosti delajo zastonj. Skratka, na to bomo pozorni in jaz vas bom na vsaki seji obveščal o vsem, če pa bo potrebno kaj posebnega pa bomo lahko sklicali izredno sejo.

Občina Brežice se je v dopisu, ki je bil v zvezi z varčevalnimi ukrepi, opredeljenimi v predlogu interventnega zakona za znižanje stroškov občin poslan Skupnosti občin Slovenije, opredelila tudi o ukinjanju statusa samostojnih zavodov. Pripombe v celoti pošiljamo v prilogi tega dopisa. Pripombe so zapisane v točki 9 priloge na straneh 4 in 5.

Priloga


Izpraševalec: Jurij Pezdirc (SONCE)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
V Osnovni šoli Brežice se je s šolskim letom 2014/2014 spremenil čas predure (7.30) in prve ure (8:20). Problem je pri vozačih, na primeru Bukoška. Otroci imajo avtobus ob 7.00 uri in ob 7.30 uri ter čakajo 35 - 40 min na prvo šolsko uro. Kar pomeni, da je urnik avtobusov ostal enak, šolski urnik pa se je spremenil in je tako pričetek pouka 20 min kasneje. Prosim, če je možno, da se na tem področju karkoli naredi, če imamo kakšne možnosti, saj so tudi v drugih KS te težave. Če to ni možno, naj ostane tako kot je, je pa dobro, če pri teh zadevah preverimo pri prevozniku in tudi pri šolah kaj in kako je.

Odgovor:

Po navodilu MIZŠ smejo šole izvajati šolske aktivnosti šele po 7.30 uri zjutraj. OŠ Brežice je imela v preteklih šolskih letih precej šolskih aktivnosti organiziranih (pretežno za 2. in 3. triado) pred 1. uro, to je ob 7.10. Izkazalo se je, da je zaradi ustrezne organizacije pouka smiselno, da se pričetek pouka prestavi na 8.20, kar šoli omogoča, da ponovno del šolskih aktivnosti organizira pred pričetkom pouka, to je ob 7.30. Obveščamo, da je Občina Brežice OŠ Brežice pred uvedbo spremembe pričetka pouka obvestila, da mora pred končno odločitvijo o spremembi pričetka pouka s prevoznikom uskladiti prevoze na način, da spremembe ne bodo predstavljale za Občino Brežice dodatnih stroškov. Prevoznik je, ob upoštevanju pogodbenega zneska za izvedbo prevozov, kljub temu s šolo uskladil večje število prevozov v in iz šole ter dodal nekaj dodatnih avtobusnih linij. V nadaljevanju posredujemo urnik prevozov v in iz OŠ Brežice po starem (pričetek pouka ob 8.00) in po novem (pričetek pouka ob 8.20).

1. Ure prihodov in odhodov avtobusov po starem (pričetek pouka ob 8.00) - veljalo do konca šolskega leta 2013/14.

1.1. Prihodi avtobusov za OŠ Brežice na postajališče Brežice ZD iz naslednje smeri

- V. Malence (6.28)-Mrzlava vas-Globočice-Sobenja vas-Dvorce-Brežice ZD (6.57)
- V. Malence (7.15)-Mrzlava vas-Globočice-Sobenja vas-Dvorce-Brežice ZD (7.45)
- Krška vas (7.30) - Brežice ZD (7.40)
- Cundrovec ( 7.30) - Bukošek– Brežice ZD (7.40 )
- Skopice ( 7.35 ) – Brežice ZD (ob 7.50 )
- Prilipe ( 7.36 ) - Dvorce – Brežice ZD (7.49 )
- Gornji Lenart (7.37 ) – Brežice ZD ( 7.45)

1.2. Odhodi avtobusov izpred OŠ Brežice:
- Brežice ZD (12.40)-Cerina-Dobeno-Žejno-Sobenja vas-Globočice–Mrzlava vas- Velike Malence
- Brežice ZD ( 12.40) - Krška vas - Skopice
- Brežice ZD ( 12.40 ) - Dvorce - Prilipe
- Brežice ZD ( 12.40 ) - Bukošek
- Brežice ZD (12.40 ) - Gornji Lenart
- Brežice ZD (13.40 ) - Krška vas - Skopice
- Brežice ZD (13.40 ) – Bukošek
- Brežice ZD (13.40 ) - Prilipe - Dvorce - Cerina - Dobeno - Žejno - Sobenja vas - Globočice - Mrzlava vas - Velike Malence
- Brežice ZD ( 14.26 )- Krška vas
- Brežice ZD ( 14.26 )-Skopice
- Brežice ZD ( 14.26 )-Gor.Lenart
- Brežice ZD(14.29 )- Dvorce-Cerina – Žejno - Sobenja vas – Globočice - Mrzlava vas –
Vel. Malence

2. Ure prihodov in odhodov avtobusov po novem (pričetek pouka ob 8.20)- velja od pričetka šolskega leta 2014/15.

2.1. Prihodi avtobusov za OŠ Brežice na postajališče Brežice ZD iz naslednjih smeri:
- V. Malence (6.28)-Mrzlava vas-Globočice-Sobenja vas-Dvorce-Brežice ZD (6.57)
- Cundrovec ( 6.55) - Bukošek– Brežice ZD (7.05 )
- Gornji Lenart (6.57 ) – Brežice ŽP - Brežice ZD ( 7.07)
- Skopice ( 7.12 ) – Krška vas - Brežice ZD (7.27 )
- Brezina (7.21 ) – Brežice ZD (7.27 )
- V. Malence (7.15)-Mrzlava vas-Globočice-Sobenja vas-Dvorce-Brežice ZD (7.45)
- Krška vas (7.30) - Brežice ZD (7.40)
- Cundrovec ( 7.30) - Bukošek– Brežice ZD (7.40 )
- Skopice ( 7.35 ) – Brežice ZD (ob 7.50 )
- Prilipe ( 7.36 ) - Dvorce – Brežice ZD (7.49 )
- Gornji Lenart (7.37 ) – Brežice ZD ( 7.45)

2.2. Odhodi avtobusov izpred OŠ Brežice:
- Brežice ZD (13.00)-Cerina-Dobeno-Žejno-Sobenja vas-Globočice–Mrzlava vas- Velike Malence
- Brežice ZD (13.00) - Krška vas – Skopice
- Brežice ZD (13.00) - Dvorce – Prilipe
- Brežice ZD (13.00) – Bukošek
- Brežice ZD (13.00) - Gornji Lenart – Brezina
- Brežice ZD (14.00 ) - Krška vas – Skopice
- Brežice ZD (14.00 ) – Bukošek
- Brežice ZD (14.00 ) - Prilipe - Dvorce - Cerina - Dobeno - Žejno - Sobenja vas - Globočice - Mrzlava vas - Velike Malence
- Brežice ZD (14.23) – Brezina – Glogov brod
- Brežice ZD (14.30 )- Krška vas
- Brežice ZD (14.30 )-Skopice
- Brežice ZD (14.30 )-Gor.Lenart
- Brežice ZD (14.30 )-Dvorce-Cerina-Žejno-Sobenja vas-Globočice-Mrzlava vas-Vel. Malence
- Brežice ZD (14.30 ) – Bukošek Držič – Sela
- Brežice ZD (14.42) - Prilipe – Podgračeno
- Brežice ZD (14.50 )-Dvorce-Cerina-Žejno-Sobenja vas-Globočice-Mrzlava vas-Vel. Malence – Krška vas – Skopice

Kot je razvidno iz urnikov prihodov in odhodov avtobusov, se je povečalo število avtobusnih linij, s katerimi se lahko učenci pripeljejo v in iz šole. Večjih zamikov prevozov ni bilo možno izpeljati ob upoštevanju organizacije prevozov prevoznika na ostalih avtobusnih linijah, ki jih izvaja. Sporočamo tudi, da je vsem vozačem, ki pridejo v šolo pred pričetkom pouka, zagotovljeno varstvo vozačev, oziroma imajo možnost počakati do pričetka pouka v prostorih šole.



Izpraševalec: Ivan Kostevc (SONCE)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pred nekaj časa, smo videli, da se je odvijala gasilska vaja v Splošni bolnišnici Brežice. Prosil bi g. Levojevića, da nam na naslednji seji posreduje poročilo o vaji.

Odgovor:

Sklep o izvedbi občinske vaje »Vaja – požar v Splošni bolnišnici Brežice 2014« je izdal župan dne 1. 10. 2014. V skladu s sklepom o izvedbi vaje je bil za izvedbo, organizacijo in logistično podporo odgovoren javni uslužbenec, Roman Zakšek, ki je zaposlen na uradniškem delovnem mestu svetovalec za področje zaščite in reševanja v kabinetu župana. Vaja je potekala v soboto 11. 10. 2014 s pričetkom ob 8.00 in je trajala do 12.00. Končno poročilo o izvedbi vaje je v izdelavi. Občinskemu svetu ga bomo posredovali do konca leta 2014.

Skladno z odgovorom, ki je bil posredovan ob sklicu 3. redne seje OS, v prilogi pošiljamo poročilo o vaji »Vaja – požar v Splošni bolnišnici Brežice 2014«, izvedene 11. 10. 2014.«

Priloga


Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Iz pisne priloge:
Vprašanje je vezano na nekdanji tako imenovani »Mobikrog« na lokacije Črešnjice – Hrastje, za katerega je MORS letos poleti podpisal petletno najemno pogodbo z Avto moto klubom AŠ 2005. Zanima me, ali je Občina Brežice seznanjena z aktivnostmi, katere naj bi se tam izvajale.

Odgovor:

Tudi na Občini imamo zgolj neuradne informacije, kot ste jih podali že sami. Podrobnosti ne poznamo. Verodostojne informacije v zvezi s tem je torej moč pridobiti na Ministrstvu za obrambo.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Podajam pobudo, ki sem jo ne vem kolikokrat že podal, glede zaščitnih ograj – Gorenja Pirošica ob potoku. Dal sem pobudo, da bi se to uredilo, ker je nevarno in je cesta čisto ob potoku. Druga ograja pa naj bi se postavila ob Krki, Dolenja Pirošica – Malence in to na odseku, kjer se je že zgodil smrtni primer v reki Krki.

Odgovor:

Konec leta 2014 smo si skupaj z predstavnikom Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki ter predstavnikom koncesionarja za redno vzdrževanje lokalnih cest v Občini Brežice ogledali predlagane lokacije za postavitev varovalnih ograj. S strani občine je naročena postavitev ograje ob potoku v Gorenji Pirošici. Postavitev ograje ob lokalni cesti Dolenja Pirošica – Malence pa po ogledu ni nujno potrebna.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Ena zadeva se nanaša na vprašanje glede nove prometnice Črešnjice – Drnovo. Župan je nek odgovor dal na realizacijo. Zanima me, ta prometnica je narejena 98%. Del ene parcele še ni odkupljen. Obstoječo staro cesto so razkopali, se ne popravlja, da bi bil promet normalen. Zanima me, če se kaj dogaja v tej smeri. Nek obvoz je narejen, otvoritev ceste naj bi bila, a se baje čaka na, ne vem kaj.

Odgovor:

Dne 3.11.2014 je na Občini Brežice potekal sestanek s predstavniki Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju MORS), v okviru katerega so bile s strani MORSa podane informacije v zvezi s postopki, ki se nanašajo na gradnje okoli letališča in poprejšnjimi dogovori (zapisnik MORS št.478-185/2014-20 z dne 7.11.2014 bo predan KS). Pod točko Ad3 je podrobneje navedeno in razdelano kakšne aktivnosti se vršijo v zvezi s cesto Črešnjice – Drnovo ter podan tudi podrobnejši terminski plan v zvezi z dokončno ureditvijo tega cestnega odseka. Na podlagi dogovorjenega je bilo s strani Občine izdano soglasje s pogoji št.3502-85/2014 z dne 7.11.2014 (tudi predano KS). Na kratko povzemamo, da se na obravnavani cesti izvaja začasna rešitev, , ki predvideva tudi pridobitev uporabnega dovoljenja in predaje ceste v uporabo, stalna rešitev pa bo izvedena, ko bodo dokončno rešena lastniška vprašanja.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Uporaba javnih poti v krajevni skupnosti. Komunala Brežice je tudi ena izmed tistih, ki uporabljajo te poti. Te ceste smo večinoma delali s samoprispevki in prispevki na različne načine krajanov. Ceste so grajene za takšen promet kot so in za osne obremenitve prav gotovo nižje kot se danes uporabljajo. Iz Komunale Brežice pošiljajo dopise, naj obsekamo vejevje, saj da jim tolče po ogledalih. Take ceste so večinoma ozke, res je, da bi bilo tega vzdrževanja nujno več, sredstev za vzdrževanje javnih poti v krajevni skupnosti pa imamo toliko koliko jih pač imamo. Lahko bi vsa namenili za obsekovanje in vzdrževanje zaraščanja, ob nekaterih cestah, vse ostali bi pa šlo mimo. Zimsko vzdrževanje prejšnjo zimo sicer ni toliko »vzelo«, vendar pa po navadi navadno zimsko vzdrževanje precej sredstev pokuri tako, da za te stvari ostane dosti malo. Komunala bi se mogla tudi prilagajat potrebam in pogojem v svojem delovanju, da z vozilom takšnim kot je – triosovincem, ki ima še dodatne mehanizme in gre za težka vozila ter ko je cesta široka 3 m ali še manj, in ko gre težko vozilo po taki cesti, se cesta zdrobi pod tem pritiskom. Nekatere ceste so še vedno v lasti nekaterih privatnih lastnikov in tudi ne smeš posekati tistega vejevja, kjer se lahko ogledalo vozila odtrga. Voznik pa ni toliko priden, da bi stopil ven, si vsa ogledala zaprl. Preko občine oz. občinskih služb bi morali nekako zagotoviti, da po nekaterih cestnih odsekih, Komunala Brežice prilagodi vožnjo z manj težkimi vozili, kjer je osni pritisk dosti nižji in to svojo dejavnost izvaja na tak način.

Odgovor:

Posredujemo odgovor Komunale Brežice – Dejan Zofič, vodja kontrole, kakovosti in razvoja:

Spoštovani!

Zahvaljujemo se vam za vaš odziv v zvezi z nekaterimi težko prevoznimi odseki cest v KS Velika Dolina. Zavedamo se, da so naša vozila težka, vendar trenutno nimamo sredstev, da bi si lahko privoščili novo, manjše in lažje komunalno vozilo, saj smo tudi mi omejeni s sredstvi za investicije v vozni park in zato opravljamo dejavnost s trenutno razpoložljivimi vozili.

Zapiranje ogledal v primerih, ko veje segajo na vozišče je lahko rešitev v posameznih primerih, ne pride pa v poštev pri vzvratni vožnji in daljših neprevoznih odsekih. V 41. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Brežice (Ur. l. RS, št. 53/2009 s spremembami, v nadaljevanju Odlok), je uporabnik dolžan zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mest, tako da na tistih cestnih odsekih, kjer so lastniki gozdov privatni lastniki, so prav tako dolžni poskrbeti za prevoznost cest. Krajevne skupnosti pa smo pozvali, da poskrbijo za prevoznost cest, ki so v njihovem upravljanju.
V primeru, da so določeni odseki poškodovani, neprevozni zaradi vejevja in vožnja po njih več ne bo možna, bodo morali uporabniki posode oz. vreče dostavljati do prevoznih poti komunalnega vozila (2. odstavek 22. člena Odloka).
Naj vam omenimo dve možni rešitvi za nižje stroške vzdrževanja cest, v tem primeru obsekovanja vejevja ob cestah. Ena od krajevnih skupnostih v naši občini (KS Bizeljsko) je zaposlila javne delavce. S pomočjo javnih delavcev so z najnižjimi stroški obsekali vejevje in nam tako omogočili normalno prevoznost cest. Druga rešitev je bila v KS Cerklje ob Krki, kjer so se vaščani zbrali skupaj in obsekali vejevje in tako ni bilo nikakršnih stroškov za krajevno skupnost. Akcija pa je služila kot druženje vaščanov.
Naš cilj je nemoteno in kakovostno opravljanje delovnega procesa. Zagotovo ne bi želeli povzročati nezadovoljstva naših uporabnikov, ki bi lahko nastalo v primerih, ko zaradi neprevoznosti cest ne bi mogli izprazniti posod.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Dajem pobudo, da se neprometni znaki, ki označujejo območje občine Brežice, na vseh cestah, ki vodijo v občino, odstranijo na stroške osebe, ki je tik pred lokalnimi volitvami 2014, zamenjavo naročila in se takoj zamenjajo z znakom Občine Brežice.

Zahtevam pisna odgovora in pojasnila.

Odgovor:

Svetniki občinskega sveta so v preteklem mandatu večkrat opozarjali na nujno ureditev vhodnih tabel, ki označujejo mejno točko občine Brežice in pozdravljajo obiskovalce. Stare table, izdelane iz večih lamel, so označili kot neprimerne, saj se je na njih nabirala, kljub izvedenem čiščenju, umazanija in kazila podobo table ter posledično splošno podobo občine. Istočasno pa stare table niso izpolnjevale določil za tovrstno prometno signalizacijo na kar nas je opozorila tudi Direkcija RS za ceste. Tako smo zasnovali projekt oblikovanja in postavitve novih vhodnih tabel. Za te potrebe smo 5.3. 2013 objavili Javni natečaj za najboljšo celostno podobo za vhodne tabele (znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v občino) v občino Brežice. Na podlagi tega je bila izbrana podoba, oddana s strani Dominika Černeliča s.p.. Celostno podobo smo naknadno usklajevali z Direkcijo RS za ceste, tako da je ustrezala zahtevam predpisov. Po izvedenem usklajevanju in potrditvi smo izvedli postavitev. Predhodno pa je bilo potrebno še pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, kar je bilo v enem primeru zelo dolgotrajno.
Tabla vsebuje bodisi že predhodno definirane grafične elemente celostne podobe Občine Brežice oz. prepoznane znamenitosti. Med slednjimi se je ponudnik znotraj izbranega predloga kot nov grafični element vključil tudi silhueto ptiča čebelarja, povzeto po prepoznavni fotografiji lokalnega naravoslovnega fotografa. Ptič čebelar je redki prič, ki gnezdi v silikatnih peskih na Bizeljskem.
Predlog svetnika za odstranitev ni argumentiran. V sami pobudi ni bil naveden nobeden konkretni strokovni razlog zakaj bi bilo potrebno odstraniti table. Kot že prej navedeno se je postopek postavitve vhodnih tabel pričel v prvi polovici leta 2013 in nikakor ne pred volitvami in z njimi nima nobene povezave.

Pripravil: Roman Matjašič, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (SONCE)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Posledice odpravljanja poplav. Zadnji sklic občinskega sveta, je sprejel Odlok o odpravi posledic poplav. V njem so trije ukrepi, kateri naj bi se začeli izvajat. V zvezi s tem postavljam vprašanje: Za katere namene in koliko sredstev je bilo porabljenih do današnje seje za odpravljanje posledic poplav in v katerem časovnem obdobju bodo posledice odpravljene? Konkretno me zanima poškodba na LC 024102 Velike Malence – Globočice (pri avtobusni postaji Mrzlava vas) in JP 525471 Boršt – Stankovo. Ti odseki bi se sedaj dali popravit z izjemno malimi sredstvi, ker je na štirih mestih odtrgano po kakšen kvadraten meter. Če pa bo prišla zima in to ne bo popravljeno, bodo poškodbe deset krat ali večkrat večje.

Odgovor:

V skladu z Odlokom o odpravi posledic poplav v času med 12.9.2014 in 16.9.2014 v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 69/14) je bilo do konca leta 2014 porabljenih:
- 149.000,00 eurov za nujne sanacije plazov in občinskih lokalnih cest,
- 53.000,00 eurov - za najnujnejšo sanacijo škode na javnih poteh v lasti Občine Brežice na območju prizadetih krajevnih skupnosti.
Med saniranimi poškodbami sta tudi odseka lokalne ceste LC 024102 Velike Malence – Globočice in javne poti JP 525471 Boršt – Stankovo.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Ivan Sušin (SLS)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Pozivam župana Ivana Molana z občinsko upravo, da naredi vse in na tem vztraja, da občina Brežice ne bo brez dežurnega zdravnika za teren vse dni v tednu, tudi vikende in praznike, in tudi ponoči. V javnosti se pojavljajo informacije, da naj bi dežurni zdravnik za teren prihajal iz Krškega.

Odgovor:

Dne 11. 12. 2014 je bil v zvezi z izvajanjem Nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP) v novem urgentnem centru brežiške bolnice organiziran še en sestanek, na katerem smo se pogovarjali o načinu izvajanja NMP.
Sporočamo, da bo dežurni zdravnik za teren v naši občini še vedno zagotovljen vse dni v tednu, tudi vikende in praznike ter ponoči.



Izpraševalec: Ivan Sušin (SLS)
Seja: 2. seja Občinskega sveta občine Brežice (24.11.2014)
Točka: Pobude in vprašanja.
Vprašanje/pobuda:
Večnamenski domovi po KS se po večini obnavljajo. Prosil, bi da se umesti v proračun tudi večnamenski dom v Pišecah, da bo tudi v našem kraju poskrbljeno za ta dom.
Iz pisne priloge:
Predlagam, da se v proračun občine Brežice za leto 2015 uvrsti tudi Obnova in energetska sanacija večnamenskega doma v Pišecah in se za to zagotovi dovolj sredstev. Obrazložitev: Streha in fasada Večnamenskega doma v Pišecah je v zelo slabem stanju in energetsko zelo neučinkovita. Dom je v takšnem stanju že vrsto let in je skrajni čas, da se obnovi.

Odgovor:

Občina Brežice bo preučila predlagano izvedbo del na objektu Večnamenski dom Pišece in pripravila predlog za proračun 2015 v okviru finančnih možnosti.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka