7. seja Občinskega sveta občine Brežice
Datum in ura:
 20.07.2015 ob 16:00
Možnost postavljanja vprašanj:
 20.07.2015 do 20:00
Lokacija:
 Sejna soba na Gubčevi 10a, Brežice.

Vabilo:

Vabilo
Zapisnik:

Zapisnik 7. seje OS

7. seja Občinskega sveta občine Brežice bo v ponedeljek, 20.7.2015 ob 16.uri, v sejni sobi na Gubčevi 10a, Brežice.

Točke dnevnega reda

1. Potrditev zapisnika 6. redne seje Občinskega sveta Občine Brežice in 1. dopisne seje Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

2. Poročilo o opravljenih nalogah po zadnji seji sveta ter o izvrševanju sklepov sveta.

3. Potrditev mandata nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

4. Določitev dnevnega reda.

5. Kadrovske in mandatne zadeve:

5.1 Sklep o podaji predhodnega mnenja k imenovanju direktorice Centra za socialno delo Brežice.

5.2 Sklep o razrešitvi člana Komisije za vloge in pritožbe in imenovanju člana Komisije za vloge in pritožbe.

Gradiva:

6. Pripombe na predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči.

Gradiva:

7. Predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Brežice – 1. obravnava.

Gradiva:

8. Pobude in vprašanja.




Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: »Krajani Velikih Malenc in Krške vasi me v zvezi z javno potjo JP 524441 v območju vinogradov lastnikov Prah in Vinkšel sprašujejo, kaj bo z obstoječo potjo, po kateri poteka tudi vodovod in je asfaltirana in poteka po parceli v lasti Jožeta Praha. Mnenja je, da ni nobenega razloga, da se zadeva ne uredi, zato prosi za pisni o odgovor in ukrepanje« - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Na Občino Brežice smo 10. 11. 2014 prejeli vlogo Prah Jožeta iz Velikih Malenc 16, lastnika parcelne št. 840/2 k.o. Čatež, po kateri poteka javna pot in v kateri izkazuje interes po menjavi za nefunkcionalno javno dobro. Vlogo je 20. 11. 2014 obravnavala Komisija za izvedbo in nadzor postopka razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, ki je pristojno službo napotila na ogled, saj iz razpoložljivih podatkov ni bilo možno ugotoviti ali bi imela sosednja zemljišča po prestavitvi javnega dobra na cestno telo še vedno zagotovljen dostop oz. predvsem v katerem delu. Glede na videno sta bila po začetku veljavnosti Odloka o proračunu k oddaji ponudbe za izvedbo ureditve meje povabljena dva geodeta. Od katerih je bilo kot ugodnejše izbrano podjetje Girus d.o.o., ki tudi izvaja postopek. Ureditev meje oz. poprava zarisa javnega dobra je na terenu potekala 24. 06. 2015. Vsi prisotni so z ureditvijo soglašali, se pa meritev ni udeležil mejaš Vikšel Stanislav. Postopek se je ustavil pri upravnem organu (Geodetski upravi) tekom izdajanja odločbe, saj je bil elaborat geodeta nepodpisan s strani neudeleženega, na ustni obravnavi pa je le ta nasprotoval predlagani ureditvi. Iz tega razloga je moral odgovorni geodet 16. 09. 2015 še enkrat razpisati postopek na terenu in uskladiti potek meje skladno s podatki katastra. Gospod Prah je bil neposredno vključen v postopek in je seznanjen z njegovim potekom oz. načinom reševanja kateremu tudi po naših opažanjih ni nasprotoval. Po pravnomočni odločbi Geodetske uprave bo zadeva zaključena.

Pripravila: Valerija Uršič



Izpraševalec: Bernardka Ogorevc (SD)

Vprašanje/pobuda: Drugi del vprašanja pa se nanaša na samo upravljanje zemljišča javnega dobra. Namreč, z odločbo št. 478-8/2010 ste lastniku sosednjega zemljišča, hkrati dolgoletnemu interesentu za odkup javnega dobra, omogočili upravljanje z nepremičnino parc. št. 928/1, k.o. Arnovo selo, pod določenimi pogoji. V drugi točki te odločbe ste navedli, da se na to nepremičnino javnega dobra ne sme postavljati objektov (2. točka iz odločbe št. 478-8/2010 se glasi: »Postavljanje kakršnihkoli objektov na zemljišču ni dovoljeno«). Lastnik sosednje parcele, ki si je pridobil iz strani Občine dovoljenje za upravljanje, spoštuje pogoje, pod katerimi ste upravljanje omogočili. Kaj pa ste storili vi? Bližnjemu sosedu ste v letošnjem letu (maj in junij 2015) omogočili, da si postavi objekt, natančneje stojnico s samopostrežno prodajo jagod (odločba št. 313-6-2015). Šli ste čez pravila, ki ste jih postavili sami. Se vam zdi ta odnos primeren in pošten do sedanjega upravljalca nepremičnine javnega dobra? Naj omenim, da ima lastnik stojnice v bližini 20-ih metrov stran od nepremičnine javnega dobra, svoje zemljišče, ki bi bilo mogoče bolj primerno, predvsem pa varnejše od tega, na katerem je postavil omenjeno stojnico z vašim pooblastilom. Še vedno pa bi bilo daleč vidno vsem, ki se pripeljejo iz smeri Artič in Brežic. V času prodaje jagod na tem zemljišču so kupci pohodili večji del zelenice, ki je bila pred tem v lepo negovani površini, lastnik stojnice je čez njo večkrat zapeljal s traktorjem in osebnim avtomobilom. Kupci so z vozili onemogočali vstop in izvoz lastniku sosednje parcele, parc. št. 1278, k.o. Arnovo selo, kar je razvidno iz fotografij v prilogi. Dovoljenje, ki ste ga izdali je bilo skrajno nepremišljeno. Prodaja je potekala na izredno nevarnem mestu. Bila je ogrožena varnost v prometu, predvsem pa varnost najmlajših, otrok, ki so velikokrat hodili po košarice z jagodami. (priloga slike – 6 kom) - Bernardka Ogorevc (SD) 04.08.2015
Odgovor:
Na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US in 19/15) je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Premično stojnico torej ne moremo uvrstiti med objekte, ker ni pritrjena, kar pomeni, da nismo kršili določil, ki so navedena v dovoljenju št. 478-8/2010. V dovoljenju za prodajo (odločba št. 313-6-2015) je Občina stranki dovolila uporabljati javno površino pod posebnimi pogoji, med drugim se ne sme ovirati preglednosti, ovirati dovoz v sosednje objekte, potrebno je poskrbeti, da zaradi posebne rabe ne pride do ogrožanja ceste, varnosti odvijanja prometa ali varnosti udeležencev v prometu. Stranka je v celoti odgovorna za vso škodo, ki bi nastala udeležencem v prometu zaradi te posebne uporabe javne površine ali v zvezi njo. Po zaključku izvajanja dejavnosti mora površino, ki jo je uporabljala, čim prej očistiti ter na njej vzpostaviti prvotno stanje, kot je bilo pred začetkom dovoljene posebne uporabe, drugače lahko vzpostavitev v prejšnje stanje in čiščenje opravi lastnik oziroma upravljavec, na stroške stranke. Stranka mora odpraviti vso morebitno škodo povzročeno na površinah, ki jih je uporabljala oz. na cestišču in sestavnih delih javne ceste in je v celoti sama odgovorna za vso škodo, ki bi nastala na predmetih in objektih v lasti tretjih oseb, kot posledica rabe iz soglasja. V primeru kršitve zgoraj navedenih določil, je pristojni organ za ukrepanje Medobčinski inšpektorat - SPO Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, oziroma policija v primeru kršenja cestno prometnih predpisov in posegov v vašo lastnino.

Pripravila: Mateja Tomše, svetovalka



Izpraševalec: Bernardka Ogorevc (SD)

Vprašanje/pobuda: Moje vprašanje se nanaša na ureditev problematike odkupa zemljišča javnega dobra. Že deset let je mimo, odkar se je v Spodnji Pohanci zgradilo novo krožišče, kar je bilo nujno potrebno za varen promet na območju starega križišča, na katerem se je pripetila nešteta nezgoda in prometna nesreča. Z gradnjo novega krožišča je šlo v ta namen, nekoliko drugačne ureditve križišča, tudi nekaj zasebnega zemljišča. Na stičišču z občinskim in zasebnim pa so nastali manjši odseki, ki sedaj pripadajo državi, oziroma so postali t.i. javno dobro. Že deset let se ljudje trudijo okoli te »nerešene zemlje«, ki se stika njihovih zemljišč. Urejajo okolico, sadijo zelenje, zalivajo zelenice ipd. Seveda ne počnejo le tega, temveč skrbijo tudi za rešitve tako, da zaprošajo za odkup zemlje javnega dobra, ki po sami funkcionalnosti najbolj pritiče ravno sosednjemu (zasebnemu) zemljišču. Sploh v kolikor gre za manjši delček zraven zasebnega zemljišča, ki je nesrečno nastal ravno ob zgraditvi novega krožišča. Če se natančneje opredelim, gre za nepremičnino parc.št. 928/1, k.o. Arnovo selo (skica nepremičnine med prilogami). Ta del je bil predviden za odkup že v samem začetku, odkar se je pojavil neposredno zraven nepremičnine parc.št. 1278, k.o. Arnovo selo. Oddanih je bilo že nekaj vlog za odkup, Občina pa do današnjega dne ni poskrbela za razrešitev problema. Problema zato, ker bi si lastnik želel po svoje urediti del zemljišča, ki se stika z delom javnega dobra, tako pa mu je poseg onemogočen. V vmesnem času si je lastnik pridobil dovoljenje iz strani Občine za upravljanje s tem delom zemljišča javnega dobra. Zelenice na zemljišču pred tem sploh ni bilo, le gola zemlja, ki jo je lastnik sosednje nepremičnine obdeloval, zalival in negoval do lepo negovane travne površine. To počne še danes, vseh deset let. Nasadil je grmičevje na lastne stroške. Tudi grmičevje je redno vzdrževano. Vprašanje, ki se nanaša na ta del je, kdaj boste ukrepali in z državo uredili vprašanje lastništva in lastniku sosednjega zemljišča omogočili odkup tega res majhnega dela javnega dobra? - Bernardka Ogorevc (SD) 04.08.2015
Odgovor:
Investicijo rekonstrukcije križišča v krožišče v Spodnji Pohanci je vodila tedanja Direkcija RS za ceste (krajše DRSC) oziroma sedanja Direkcija RS za infrastrukturo, ki je pred samo izgradnjo krožišča ter s tem tudi delnim preoblikovanjem priključkov (najbolj očitno za smer Arnovo selo), z lastniki zemljišč sklepala kupoprodajne pogodbe v katerih je bilo zapisano, da se po končani gradnji izvede parcelacija po izvedenih posegih. Občina je od same gradnje naprej večkrat pisno pozvala DRSC, da naj pristopi k parcelaciji in dokončno uredi odprta zemljiškoknjižna vprašanja, saj sklenjene kupoprodajne pogodbe brez aneksov po izvedeni parcelaciji niso podlaga za vpis v zemljiško knjigo ter dokončne ureditve lastništva. DRSC je k parcelaciji pristopila po nekaj letih, vendar o tem na Občini nismo bili posebej obveščeni. Lansko leto, ko je ga. Ogorevc povpraševala o možnosti odkupa zemljišča, ki je omenjeno v njenem svetniškem vprašanju, se je ugotovilo, da je DRSC sicer izvedla parcelacijo, vendar ne na kraku lokalne ceste proti Arnovem selu, ampak samo na omrežju državnih cest. Parcelacijo na lokalnem odseku smo naročili in pričakujemo, da se bo izvedla v mesecu septembru ali oktobru 2015. Po izvedeni parcelaciji, bo možno rešiti tudi lastniška vprašanja.
Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Gre za zadevo, ki se ponavlja vsako leto – DARS in ne košnja. Smo turistična občina. Mislim, da jim je krajevna skupnost Čatež ob Savi tudi že nekaj pisala in na občino. Sam niti ne vidim rešitve. Zadeva bi bila najbolj enostavna, da mi to naročimo pri naši Komunali in izstavimo račun DARS-u in je zadeva rešena. Vsi ti izhodi in prihodi niso nikakršen izgled. Zadeva je zelo neurejena. To ni samo, da je tam trava, gre za »šikare«. Ne vem, kako bi še najbolj pokazali, mogoče, da gre ekipa z županom in vsemi nami ter vzamemo »laksarice« in pokosimo zadevo in pošljemo račun na DARS, ker to je enostavno smešno in delanje norca iz nas. - Jurij Pezdirc (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Občina bo poskrbela za vzdrževanja ob občinskih cestah in občinske parcele. Večje težave predstavljajo zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije. Dars in Direkcijo RS za infrastrukturo bomo kljub večim pozivom ponovno pozvali k ureditvi stanja.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: dr. Stanka Preskar (SMC)

Vprašanje/pobuda: Podajam pobudo, ker se nisem pozanimala, kdo je lastnik parcele pri bivši Blagovnici oz. na tistem deležu, kjer je že tako zaraščeno, gre za območje od Štefaniča proti parkirišču ter bankomatu, da nam resnično ne služi kot ugled za vse, ki prihajajo v mesto Brežice. Vsi se trudimo, da bi bile Brežice turistično mesto. Apelirala bi na vse tiste, ki imate moč, da se zadeva uredi. - dr. Stanka Preskar (SMC) 04.08.2015
Odgovor:
Zadevo smo v reševanje predali Skupnemu prekrškovnemu organu – medobčinskemu inšpektoratu Krško.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: dr. Stanka Preskar (SMC)

Vprašanje/pobuda: Mislim, da sem že dvakrat postavila vprašanje in ga bom še enkrat ponovila, kako je s priključitvami na komunalno omrežje v Globokem, za vse tiste, ki se pač v teh treh, štirih letih niso priključili. Zanima me, kaj se namerava v tem okolju narediti. - dr. Stanka Preskar (SMC) 04.08.2015
Odgovor:
Komunala Brežice je poslala poziv, da se morajo v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijsko omrežje tisti, ki imajo tehnično možnost. V nasprotnem primeru bo Komunala obvestila medobčinski inšpektorat s pozivom za ureditev stanja.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)

Vprašanje/pobuda: Ob tem, da je povezava neprimerna za lokalno prebivalstvo, tudi ne spodbuja prihoda tujcev v naše kraje, ker npr. tujec, ki ne sme na mali mejni prehod mora za obisk Obrtno poslovne cone Slovenska vas, kupiti vinjeto za cca 600m avtoceste!? V medijih sem zasledil, pobudo koprskega in izolskega župana za uvedbo lokalnih vinjet. Ideja se mi zdi izvrstna za razvoj celotne občine. Zanima me, zakaj se takšni pobudi ne pridruži (ali jo vsaj javno podpre) Občina Brežice? - Andrej Šmajgl (SD) 04.08.2015
Odgovor:
Na spletni strani www.slovensko-morje.net je bila dne 16.9.2015 objavljena novica z naslovom »Obalna župana za lokalne vinjete«. Avtor članka sicer ni imenovan, je pa v članku med drugim navedeno (izseki iz zapisa):
- Ker do včeraj, 15. septembra, do 24. ure, torej do roka, ki sta ga župana Mestne občine Koper in občine Izola Boris Popovič in Igor Kolenc postavila kot skrajni za odgovor vlade oziroma ministrstva za infrastrukturo o njunem predlogu uvedbe lokalnih vinjet, nista dobila odgovora, in ker so tudi telefoni na ministrstvu danes zvonili v prazno, sta dva obalna župana na ministrstvo še zadnjič poslala dopis z vljudno prošnjo za čim prejšnje srečanje.
- Kot je že znano, sta župana Mestne občine Koper Boris Popovič in Občine Izola Igor Kolenc sredi julija javnosti predstavila pobudo o uvedbi lokalne vinjete. Prepričana sta, da bi tovrstna vinjeta rešila vrsto nevšečnosti, ki jih ima zaradi predrage letne ali tedenske vinjete lokalno, maloobmejno in tranzitno prebivalstvo v slovenski Istri. Sicer pa lokalna vinjeta ne bi veljala le za odsek avtoceste med Kozino in Bivjem ter na obalni hitri cesti od mejnega prehoda Škofije do Izole, ampak bi veljala tudi na drugih koncih Slovenije, ki niso pokrita s »cestninjenjem«, kot na primer, na ljubljanski in mariborski obvoznici, med Karavankami in Jesenicami oziroma Bledom, med Mariborom in Šentiljem, od meje proti Zagrebu in Čatežem, na Goriškem,…
- Župan Popovič ni izgubil upanja in danes še verjame v razsodnost predstavnikov države, »saj gre v primeru lokalnih vinjet, ki jih kot regionalne poznajo tudi na Madžarskem, za pameten predlog, zaradi katerega bi prodaja običajnih vinjet ne upadla. Ravno nasprotno, z lokalnimi vinjetami ( ena bi, na primer, stala 18 evrov na leto) bi v Darsovo blagajno kapnilo več denarja, poleg tega pa bi na tak način razbremenili lokalne ceste, domačinom omogočili večjo mobilnost, poleg tega pa k nam privabili tiste, ki se jim zdi običajna vinjeta predraga.

Na način kot je pojasnjeno v zgornjih navedbah je bil predlog predstavljen tudi v dnevniku televizije POP TV dne 22.6.2015 (možen ogled na:
http://www.24ur.com/novice/slovenija/posebna-vinjeta-na-primorskem-kaj-pa-drugod.html),
v okviru katerega je bila prikazana tudi karta z zgoraj navedenimi odseki, med njimi tudi Čatež – Slovenska vas.

Pobude primorskih županov poznamo zgolj iz javnih občil, podrobnosti ne poznamo. Občine, ki so jo oddale bomo zaprosili za podrobnosti ter se na podlagi preučenega odločili za nadaljnje korake, saj se moramo zavedati dejstva, da je vsakršna vinjeta finančna obremenitev, v tem primeru tudi lokalnega prebivalstva. Članek smo povzeli zgolj za občutek, kaj sploh naj bi bil predmet pobude. Kot vam je znano sta Občini pred to pobudo zaprosili tudi za ukinitev vinjet na novem odseku hitre ceste čez novi predor Markovec, vendar je bila ta s strani Ministrstva za infrastrukturo zavrnjena, nakar se je »rodila« pobuda o lokalnih vinjetah.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Andrej Šmajgl (SD)

Vprašanje/pobuda: Prebivalci krajevnih skupnosti Čatež ob Savi, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem že od izgradnje avtoceste opozarjajo na neustrezno (nevarno) prometno povezavo med njimi in Brežicami. Z izgradnjo avtoceste se je večji del lokalnega prometa preselil na lokalno cesto Čatež – Slovenska vas, ki po svoji strukturi in posebnostih (širina, dodatna zožanja, plazovi) nikakor ni primerna za tolikšen promet še najmanj pa je primerna za najmlajše udeležence v prometu. Kakšni so načrti za izboljšanje prometne situacije na tem odseku ? - Andrej Šmajgl (SD) 04.08.2015
Odgovor:
V zvezi z ureditvijo celotnega odseka »stare« ceste od Čateža proti Slovenski vasi, ki je kategorizirana državna cesta, smo že velikokrat urgirali na Direkciji RS za infrastrukturo (krajše DRSI), tako pisno kot na sestankih, prav tako so bili sklicani terenski ogledi. DRSI je prepoznala potrebo po sanaciji odseka, prav tako po izgradnji pločnikov na nekaterih odsekih, kot tudi potrebo po reševanju zožitev (npr. Podgračeno), vendar so kljub dobrim nameram, bili praktično vsi postopki na vseh državnih cestah, kjer bi morala DRSI sodelovati s svojim deležem, oziroma bi nastali stroški ustavljeni zaradi posledic zmanjševanja sredstev za državne ceste v državnem proračunu. Vse investicije, ki jih občina izvaja na državnem cestnem omrežju so v zadnjih letih zato zgolj tiste, ki jih Občina financira popolnoma sama. DRSI pa že nekje od leta 2011 ali 2012 na vse urgence odgovarja enako, in sicer v stilu, da potrebo prepoznavajo, vendar imajo zaradi pomanjkanja sredstev zvezane roke, ter bodo lahko investicije načrtovali šele po letu 2015, nato se je to spremenilo v 2016...2017... V kratkem se pričakuje sestanek z direktorjem DRSI na katerem bi se radi pogovorili in dogovorili kako nam je ravnati z investicijami na državnih cestah, ki so nujne.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka in David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)

Vprašanje/pobuda: Klicali so me iz Gorenje Pirošice, pri št. 7, da že cca 14 dni zelo teče voda in pa z Dolenje Pirošice med št. 7 in 6, kjer tudi teče voda na cesti. Gre tudi za dva upravljavca, nekdo upravlja z vodovodom in KOP upravlja s cesto. Eden od njiju dveh, bi v teh 14-ih dneh že moral ukrepati in zadevo sanirati. - Marijan Žibert (ROK) 04.08.2015
Odgovor:
Vodovod v Pirošici je saniran in voda več ne teče po cestišču ali kjerkoli. Se pa trenutno izvaja prevezava objektov na novozgrajeno vodovodno omrežje.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Konkretno pa želim obvestiti še, da že cca tri dni teče iz vodovoda na Dolenji Pirošici. Zanima me, če bo kdo ukrepal oz. če je že kdo ukrepal. Enako se je že zgodilo, teklo je cca dva, tri dni, potem so pa samo ograjo naredili iz traka. - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Vodovod v Pirošici je saniran in voda več ne teče po cestišču ali kjerkoli. Se pa trenutno izvaja prevezava objektov na novozgrajeno vodovodno omrežje.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Sprašujem, ali obstaja plan odprave napak pri izvedbi del oziroma izvedbe sanacij poškodb po neurjih in izvajanju zimske službe ter poškodb na cestah, mostovih in pločnikih v občini. Na različnih lokacijah po občini Brežice (npr.: Krška vas, Mrzlava vas, Brvi, Pirošica – teče tudi voda iz vodovoda; Cundrovec, Dečno selo, Pišece, Bizeljsko, itd.), opažam postavljene opozorilne table (ki stojijo že več mesecev, celo let), katerih namestitev in najem (če je to potrebno plačati iz proračuna) ponekod verjetno stane več, kot bi bilo stroškov z izvedbo sanacije? - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Kar se tiče odprave posledic po neurju oz. po zimski službi pa se le te odpravljajo tekoče skozi redno vzdrževanje cest. Iztekanje vode iz vodovoda je bilo ustavljeno, kot je pojasnjeno tudi v naslednjih odgovorih. Težave se pojavljajo v neposredni bližini vodotokov, kjer se je potrebno usklajevati z ARSO-m in prilagajati njihovim finančnim zmožnostim, zato je včasih signalizacija na takih mestih dalj časa postavljena.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)

Vprašanje/pobuda: »Romsko vprašanje. Komisijo smo ustanovili, nismo pa še imeli konstitutivne seje. Poletje je že, problematike je na površju, tako da bi lahko kakšno rekli na to temo.« - Darko Udovič (SMC) 04.08.2015
Odgovor:
Župan Občine Brežice je v skladu s 6. členom Sklepa o ustanovitvi in sestavi Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, sklical prvo sejo omenjene komisije, ki bo potekala v ponedeljek, 28.9.2015.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: »Sprašujem, če bom in kdaj bom, prejel odgovore na moja vprašanja in pobude iz preteklega obdobja – 3. seja – pobuda za pripravo poročilo po posameznih proračunskih postavkah za pretekla leta. Pobuda dana na 3. seji je glasila: Dajem pobudo, da župana do sprejemanja proračuna za leto 2015 pripravi poročilo po postavkah proračunov in dejavnostih (porabe proračunov po glavnih postavkah) po posameznih letih in skupaj, za obdobje od leta 2002 do leta 2014, razdeljeno tudi po KS.« - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Odloki o proračunih Občine Brežice in Zaključni računi proračunov Občine Brežice od leta 2006 so objavljeni na spletni strani Občine Brežice (http://www.brezice.si/obcina_brezice/proracun/) in v Uradnem listu RS. Iz omenjenih uradnih objav je mogoče pridobiti podatke o porabi proračunov po glavnih postavkah in ekonomskih namenih ter razdelitev po krajevnih skupnostih z ustreznimi obrazložitvami.



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Gre za zadevo, ki se ponavlja vsako leto – DARS in ne košnja. Smo turistična občina. Mislim, da jim je krajevna skupnost Čatež ob Savi tudi že nekaj pisala in na občino. Sam niti ne vidim rešitve. Zadeva bi bila najbolj enostavna, da mi to naročimo pri naši Komunali in izstavimo račun DARS-u in je zadeva rešena. Vsi ti izhodi in prihodi niso nikakršen izgled. Zadeva je zelo neurejena. To ni samo, da je tam trava, gre za »šikare«. Ne vem, kako bi še najbolj pokazali, mogoče, da gre ekipa z županom in vsemi nami ter vzamemo »laksarice« in pokosimo zadevo in pošljemo račun na DARS, ker to je enostavno smešno in delanje norca iz nas. - Jurij Pezdirc (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Župan - odgovor:
Smo že velikokrat o tem govorili, tudi opozarjali. Nekaj smo pokosili. Tudi nekaj s krajevno skupnostjo, kaj več bo pa težko.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)

Vprašanje/pobuda: 1. Ob preselitvi šole Cerklje ob Krki v Vojašnico Cerklje ob Krki se postavlja vprašanje varnega dostopa za šolarje iz naselij Cerklje ob Krki in Župeče vasi. Za druge vemo, da je zadeva urejena, ker se vozijo z avtobusom. No, vsaj do zdaj so se in verjetno se bodo zdaj tudi. Vprašanje staršev je, kako se bo to uredilo. Ali se bo ta promet kaj uredil, ali ne? Zanima nas varni dostop do teh naselij.

2. Romsko vprašanje. Komisijo smo ustanovili, nismo pa še imeli konstitutivne seje. Poletje je že, problematike je na površju, tako da bi lahko kakšno rekli na to temo. - Darko Udovič (SMC) 04.08.2015
Odgovor:
Župan - odgovor:
Kar se tiče šole, moram reči, da smo si z Anico Hribar in v.d. ravnateljico ogledali nove prostore v vojašnici, ki so že skoraj pripravljeni. Pogovarjali smo se tudi, kako bo organizirani te prevozi. Pogledali smo si tudi nevarne odseke in vse ostalo. Predlagam, da Anica poda odgovor, kako bo zadeva urejena.

Anica Hribar –odgovor:
Preučevali smo dve možnosti, ena je ureditev ustrezne pešpoti za te otroke iz Župeče vasi in Cerkelj, do nadomestne lokacije. Druga možnost pa je prevoz tudi teh otrok. Po preučitvi možnosti vzpostavitve pešpoti, smo ugotovili, da praktično ni možnosti za izgradnjo nekega pločnika, saj od glavne ceste, približno polovica poti, imajo lastniki zemljišč svoje ograje praktično do roba cestišča, tako da ni prostora za umestitev pločnika. Preučevali smo tudi možnost vzpostavitve pešpoti pri vstopu v vojašnic in čez parkirišče ter ob ograji, pa smo videli, da bi tudi ta pot bila problematična. Tako da je zdaj ostala varianta, da bodo otroci po pločniku prihajali pred Mercator, torej do Pošte, ali pa še bolje se nam zdi, do centra vasi, do cerkve, kjer jih bo avtobus z ostalimi otroci, ki jih vozi iz desne strani Krke in ki jih bo vozil na nadomestno lokacijo, naložil. Če bo teh otrok preveč, bo naredil še eno vožnjo do centra in nazaj. Enako bo tudi ob odhodu iz šole.



Izpraševalec: dr. Stanka Preskar (SMC)

Vprašanje/pobuda: 1. Mislim, da sem že dvakrat postavila vprašanje in ga bom še enkrat ponovila, kako je s priključitvami na komunalno omrežje v Globokem, za vse tiste, ki se pač v teh treh, štirih letih niso priključili. Zanima me, kaj se namerava v tem okolju narediti.

2. Podajam pobudo, ker se nisem pozanimala, kdo je lastnik parcele pri bivši Blagovnici oz. na tistem deležu, kjer je že tako zaraščeno, gre za območje od Štefaniča proti parkirišču ter bankomatu, da nam resnično ne služi kot ugled za vse, ki prihajajo v mesto Brežice. Vsi se trudimo, da bi bile Brežice turistično mesto. Apelirala bi na vse tiste, ki imate moč, da se zadeva uredi. - dr. Stanka Preskar (SMC) 04.08.2015
Odgovor:
Župan - odgovor:
Bomo posredovali obvestilo na Mercator glede tega.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: 1. Sprašujem, če bom in kdaj, prejel odgovore na moja vprašanja in pobude iz preteklega obdobja (3.seja – pobuda za pripravo poročila po posameznih postavkah za pretekla obdobja; 4. seja – pobuda za ustanovitev javne občinske blagajne; 21.1.2015 – urejanje lastništva za JP 52441 v Vitovcu; 1.2.2015 – omejitev hitrosti JP 524391 v Krški vasi), saj so roki za odgovore potekli že pred meseci?

2. Sprašujem, ali obstaja plan odprave napak pri izvedbi del oziroma izvedbe sanacij poškodb po neurjih in izvajanju zimske službe ter poškodb na cestah, mostovih in pločnikih v občini. Na različnih lokacijah po občini Brežice (npr.: Krška vas, Mrzlava vas, Brvi, Pirošica – teče tudi voda iz vodovoda; Cundrovec, Dečno selo, Pišece, Bizeljsko, itd.), opažam postavljene opozorilne table (ki stojijo že več mesecev, celo let), katerih namestitev in najem (če je to potrebno plačati iz proračuna) ponekod verjetno stane več, kot bi bilo stroškov z izvedbo sanacije?

3. Konkretno pa želim obvestiti še, da že cca tri dni teče iz vodovoda na Dolenji Pirošici. Zanima me, če bo kdo ukrepal oz. če je že kdo ukrepal. Enako se je že zgodilo, teklo je cca dva, tri dni, potem so pa samo ograjo naredili iz traka.
- Jožef Piltaver (Lista SONCE) 04.08.2015
Odgovor:
Župan - odgovor:
Kar se tiče odgovorov, upam, da bodo. Ne vem, zakaj niso. Bom preveril, kajti to delajo strokovne službe.
Kar se tiče tabel, mi imamo upravljavca cest, ki zdaj to upravlja. Glede Pirošice pa podajam odgovor, da imamo zdaj zanimiv primer. Šli smo v prevzem vodovoda in seveda imamo zdaj na eni strani vodovod, ki je v slabem stanju in ga moramo vzdrževati še na minimumu tako dolgo, dokler ne bomo novega naredili. Seveda zaradi tega prihaja do teh problemov. Gre za staro zadevo, dokler je bil vodovod dober, ga ni nihče želel dati, zdaj ko so ga dali nam v upravljanje, zdaj bi ga pa želeli dati nam in bi ga morali popraviti v treh dneh, tisto kar ni bilo prej v tridesetih oz. petdesetih dneh.

Vašo pobudo za omejitev hitrosti na javni poti JP 524391 je na svoji seji obravnavala Komisija za tehnično urejanje prometa v Občini Brežice in sprejela naslednji sklep: Ker je omenjena javna pot dejansko slepa ulica in se po njej dostop do objektov ni nobene potrebe za omejitev hitrosti na 30 km/h. Za učenje vožnje otrok s kolesi pa je bolj primerno športno igrišče, ki je v neposredni bližini.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec

9. Poročilo o realizaciji plana januar – junij 2015.

Gradiva:

10. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dobova – skrajšani postopek.

Gradiva:

11. Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Kaptol – Dobova (1. obravnava).

Gradiva:

12. Potrditev spremembe meje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Terme Čatež – širitev tematskih vsebin.

Gradiva:

13. Potrditev spremembe meje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Dolenje Skopice Brajer DOS-04.

Gradiva:

14. Sklep o dopolnitvi letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Brežice za leto 2015 – št. 3.

Gradiva:

15. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na parcelnih številkah 733/13 in 655/12 k.o. 1282 – Črnc.

Gradiva:

16. Petletni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2015 – 2019.

Gradiva:

17. Letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2015.

Gradiva:

18. Sklep o potrditvi investicijske dokumentacije za objekt »Izgradnja pločnika v Velikih Malencah«.

Gradiva: