9. seja Občinskega sveta občine Brežice
Datum in ura:
 07.12.2015 ob 16:00
Možnost postavljanja vprašanj:
 07.12.2015 do 20:00
Lokacija:
 Sejna soba na Gubčevi 10a, Brežice.

Vabilo:

Vabilo 9. seja OS
Zapisnik:

Zapisnik 9. seje

9. seja Občinskega sveta občine Brežice bo v ponedeljek, 7.12.2015 ob 16.uri, v sejni sobi na Gubčevi 10a, Brežice.

 

Obvestila in odgovori občinskim svetnikom:

Obvestila

Odgovori

Točke dnevnega reda

1. Potrditev zapisnika 8. redne seje Občinskega sveta Občine Brežice, 3. dopisne seje Občinskega sveta Občine Brežice in 4. izredne seje Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

2. Poročilo o opravljenih nalogah po zadnji seji sveta ter o izvrševanju sklepov sveta.

3. Določitev dnevnega reda.

4. Kadrovske in mandatne zadeve:

4.1 Sklep o imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Nadzorni svet Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o.
4.2 Sklep o razrešitvi člana Sveta Javnega zavoda Osnovna šola Cerklje ob Krki in Sklep o imenovanju nadomestnega člana Sveta Javnega zavoda Osnovna šola Cerklje ob Krki Cerklje ob Krki.
4.3 Sklep o razrešitvi član Sveta Javnega zavoda Posavski muzej Brežice in Sklep o imenovanju nadomestnega člana Sveta Javnega zavoda Posavski muzej Brežice.
4.4 Sklep o razrešitvi člana Občinske volilne komisije Občine Brežice in Sklep o imenovanju nadomestnega člana Občinske volilne komisije Občine Brežice.

Gradiva:

5. Pobude in vprašanja.




Izpraševalec: Katja Čanžar (SDS)

Vprašanje/pobuda: Turizem smo ljudje in občina Brežice je turistična občina. Dajem pobudo, da tudi zbrani v tem prostoru začnemo sodelovati. Že uvodoma je g. Zorko povedal, da je za gospodarsko stanje v občini potrebno stopiti skupaj in zagovarjati skupen razvoj. Vemo, kako so uspešne zgodbe, kadar se turistični ponudniki povežejo med seboj. Zato je najmanj, kar občani od vseh nas pričakujejo, da letos po turistični sezoni, za katero smo že povedali, da se beleži povečanje turističnega obiska, da se kritizira delovanje javnih služb, občine, javnih zavodov. Po spletu se pojavljajo vprašanja, kaj imajo javne službe s povečanjem turističnega obiska v Brežicah. Ker spremljam vse, kar počnejo ljudje v naši občini, kako pridni so in dejansko sploh ne gredo na poletni dopust, ker jim delo to ne omogoča, zato vse zbrane oz. mogoče svetnika, ki je to zapisal, še enkrat sprašujem, če še vedno meni isto oz. naj mu malo obudim spomin. Letos smo imeli kar dva turistična avtobusa. Novi cabrio bus je bil financiran s strani Posavca. Brez podpore javnih služb ne bi bilo tako uspešno. Turistični avtobus je večkrat dnevno prevažal turiste iz relacije Term Čatež v staro mestno jedro. V letošnji poletni turistični sezoni je bila letna turistična promenada, ki je bila enkratno obiskana. Na ulici v starem mestnem jedru, so poleg nas sedeli ljudje, ki se niso pogovarjali v slovenščini. Projekt Šport za zdravo starost je ponudil ogromno dogodkov za naše občane, a vendar je tudi z njim občina Brežice organizirala številne dogodke, katere smo lahko oglaševali tudi v Termah Čatež in na katerih so bili udeleženi tudi turisti. Naj ne izpustim še dogodkov v Posavskem muzeju, kino na prostem, Brežice moje mesto… Mislim, da je tu nesporno, da občinske službe in vsi javni zavodi zelo pripomorejo k povečanju skupne turistične ponudbe in da je na nas, da če že ne hvalimo, da vsaj ne delamo večje »anti reklame«. Verjamem, da si vsi želimo in verjamemo, da smo prijetna destinacija in da se vsi zavedamo tega, s čimer bomo tudi turizem naredili prijetnejši. - Katja Čanžar (SDS) 03.02.2016



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: 1. Ponovno odpiram temo letališča Cerklje ob Krki. Ne dolgo nazaj smo vsi svetniki dobili dopis s strani Letalskega centra Cerklje ob Krki, da jim je v večji meri onemogočeno delovanje. Pred meseci smo imeli ministra Vebra na obisku v Cerkljah ob Krki, kjer je sprejel gospodarstvenike regije in občine in kjer je želel izvedeti več o tem, kaj lahko skupaj naredimo za razvoj gospodarstva. Podjetniki smo mu zelo jasno povedali, da želimo, da je to letališče odprto, da je civilni del z odcepom iz avtoceste in gospodarsko cono nuja in da razumemo potrebe vojske, a hkrati da od vojske pričakujemo, da omogoči transport tako tovornega kot civilnega letalstva. Zadeva je šla mimo. Ministra Vebra je zamenjala nova ministrica. Pred približno mesecem dni je bil v Termah Čatež minister za gospodarstvo, g. Počivalšek in med drugim smo se dotaknili tudi letališča, ob tem pa je omenil, da bi bile govorice, da se celo Adria tehnika pogovarja, da bi se iz Brnika preselila na letališče Cerklje ob Krki. Nato pa dobimo dopis, s katerim sem začel svojo temo. Dopis opredeljuje omejitve kot sta 72 urna najava, samo dopoldanski leti, … Če imamo kje možnost razvoja, je to v Cerkljah ob Krki. Vemo, da je Ryanair, ko je letel v Benetke, letel na vojaško letališče. Zdaj sta sicer oba beneška letališča civilna. Nikoli nam niti Brnik, niti Zagreb ne morata biti konkurenca, ker mi to zadevo pokrivamo preko Nata, vojske. Imamo izredno priložnost. Vsi moramo stopiti skupaj in poslati dopis ministru za gospodarstvo in ministrici za obrambo in zadeva se, tako kot poznamo, ne premakne. Resnično bi si želel, da pripeljemo oba ministra v Cerklje ob Krki, v vojašnico, na letališče in da se jim jasno pove, kaj mi želimo. Država je vložila ogromno denarja v to letališče, prav tako tudi lokalno prebivalstvo in vsi, ki živimo tu, da s tem letališčem živimo, ker marsikje tega ne bi niti dovolili. Mi pa zdaj enostavno nimamo tistega za kar smo se že dogovorili. Pustimo, da nimamo pol milijona evrov, ki so nam jih obljubili vsako leto, a so zadevo rešili s stanovanji. Vse vpletene, ki imamo to možnost, da premaknemo to zadevo. Osebno bom naredil vse kar lahko, prav tako pozivam tudi župana, poslanca in vse ostale, da zadevo premaknemo. Izvedel bom eno korespondenco med vsemi nami, da pridemo do cilja in o tem poročal občinskemu svetu. - Jurij Pezdirc (Lista SONCE) 03.02.2016



Izpraševalec: Ferdo Pinterič (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: 1. Pred leti je bilo vodenih že veliko aktivnosti, delala se je tudi že projektna dokumentacija in proučevale so se variante za izven nivojsko križanje ceste, ki vodi skozi Brezino in železniško progo. V zadnjih treh letih nič ne slišim in nič več se ne govori o tej zadevi. Občutek imam, da je projekt povsem zamrl, kar pa je zelo velika škoda. Gre za enega tistih infrastrukturnih objektov v občini Brežice, ki bi imel velik, ne samo infrastrukturni pomen, ampak tudi zelo velik gospodarski pomen. Vemo, da je na drugi strani železnice ena od industrijskih con, ki je zaradi tega veliko manj zanimiva kot bi bila sicer, če bi imeli izven nivojski prehod. V zadnjem obdobju je prehod preko tega železniškega prehoda dejansko otežen, saj je velikokrat zaprt. Čas trajanja zapor je nenormalno dolg. Glede na to, da gre za projekt za katerega bi del investicijskega denarja morala zagotoviti tudi država, mislim, da bi občina Brežice morala vložiti vse napore, da bi se ta projekt ponovno vzpostavil med »žive« in se na vseh pristojnih institucijah v državi dogovoriti, da bi čimprej prišli do same izgradnje oz. realizacije tega projekta. Brežice kot mesto je edino občinsko središče od Dobove do Ljubljane, ki nima izvenivojskega križanja med železnico in cesto. Glede na to, da gre tu tudi regionalni promet iz Brežic v Krško, vemo, da ta zadeva ni tako nepomembna. Prosim za pisni odgovor glede tega, kaj se je dogajalo, do kje je zadeva bila pripeljana, zakaj se je ustavila in glede nadaljnjih načrtov v zvezi s tem. V kolikor mora občina kaj pri tem projektu zagotoviti, bi bilo prav, da to vključi tudi v proračun občine Brežice. - Ferdo Pinterič (Lista SONCE) 03.02.2016



Izpraševalec: Igor Zorčič (SMC)

Vprašanje/pobuda: Pri točki, ki se nanaša na kadrovske zadeve je kolega Rovan opozoril na to, da nima podatkov o kandidatih, o katerih odločamo. S tem se nekako strinjam. Pri teh sklepih dobimo dejansko samo ime, priimek in naslov kandidata. Moj predlog je, glede na to, da smo danes imeli tudi imenovanje nadzornega sveta JP Komunala Brežice, da se vendarle v statutu oz. odloku o ustanovitvi tega podjetja določijo kriteriji za zasedanje teh mest. Pogoji kolikor vidim niso določeni, ker se odlok sklicuje na zakon, zakon pa pravi, da le-to določa statut. Moja ocena in predlog je, da se za tako pomembne funkcije kot so sveti zavodov in nadzorni sveti javnih podjetij, določijo kriteriji, ki bodo pripomogli k temu, da bodo ljudje, ki bodo zasedli ta mesta, svoje delo opravljali kar se da kvalitetno. - Igor Zorčič (SMC) 03.02.2016



Izpraševalec: Tomi Jurman (SMC)

Vprašanje/pobuda: V svetniški skupini SMC že drugič ali tretjič podajamo pobudo, da se v občini Brežice izoblikuje razvojna strategija, ki bo natančno definirala katere so tiste vsebine, ki bodo t.i. vlečni konji v smislu razvoja gospodarstva. Zaenkrat se zdi tako, da investiramo na zalogo, včasih v industrijsko cono, včasih drugam in nato čakamo, če bo kak investitor oz. vlagatelj potrkal na naša vrata. Bolje bi bilo, da smo bolj osredotočeni, da smo bolj fokusirani na neke vsebine in nato skozi le-te dosegamo naše cilje. - Tomi Jurman (SMC) 03.02.2016



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)

Vprašanje/pobuda: 1. Današnjo pobudo združujem s čestitko, saj je med obema rednima sejama občinskega sveta župan imenoval Jureta Pezdirca za podžupana zadolženega za gospodarstvo. Imenovanje je združeno z veliko priložnostjo in odgovornostjo za stanje gospodarstva v občini in zmanjševanje števila brezposelnih v občini, za kar smo odgovorni vsi svetniki, v največji meri pa tudi župan, občinska uprava in sedaj tudi podžupan in njegova svetniška skupina. Ker je tudi nam do izboljšanja gospodarskega stanja v občini, to pa bo v največji meri odvisno od novih investicij, dajemo pobudo županu in podžupanu, da pristojne službe občine izdelajo analizo investicijskih možnosti in priložnosti v občini in da v njej opredelijo analizo stanja gospodarstva in brezposelnosti v občini Brežice s prikazom poklicne in izobrazbene strukture brezposelnih, možna investicijska vlaganja po panogah v določenih krajih občine, predvsem v industrijskih conah, možne nove zaposlitve zaradi le-teh ugodnosti, ki jih lahko ponudi občina za posamezno investicijo, čas v katerem bo možno pridobiti gradbeno dokumentacijo… Analizo bi kot dokument sprejel občinski svet. Na podlagi sprejete analize pa bi morala slediti aktivnost podžupana in tudi župana ter ustreznih služb, da obiščejo ustrezna podjetja v Sloveniji in v tujini ter jim predstavijo investicijske možnosti v občini Brežice. Zelo podobno pobudo sem nakazal ob konstituiranju tega občinskega sveta. Ker je od takrat minilo leto dni, stanje gospodarstva pa se v občini v tem času ni bistveno spremenilo, ni pa bilo nič narejenega tudi na področju socialnega podjetništva, pričakujemo, da se predlagana analiza izdela v roku pol leta in obravnava na občinskem svetu. Pričakujem pisni odgovor. - Anton Zorko (DeSUS) 03.02.2016



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Sprašujem, kdaj boste za obravnavo pripravili spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu Občinskega sveta. Na moje eno od prejšnjih vprašanj oziroma pobud ste odgovorili, da bo dokument pripravljen za obravnavo v jeseni letošnjega leta. Mnenja sem, da so nekatera določila Poslovnika nezakonita (npr. obveščanje svetnika o odstopu), nekateri člani sveta in župan pa ga zlorabljajo (npr. replika na repliko, sprejemanje sklepov mimo predpisanega postopka). - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Poslovnik od delu Občinskega sveta Občine Brežice je bil s strani občinske uprave Občine Brežice popravljen v skladu s priporočili Ministrstva za javno upravo, Službe za lokalno samoupravo, ki je v letu 2015 opravila pregled usklajenosti Statuta Občine Brežice in Poslovnika Občinskega sveta Občine Brežice z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o lokalni samoupravi in drugimi zakoni.
Poslovnik Občinskega sveta Občine Brežice in Statut Občine Brežice bomo pred obravnavo na seji Občinskega sveta Občine Brežice, posredovali še v pregled na Ministrstvo za javno upravo, Službi za lokalno samoupravo in po prejemu njihovega odgovora bomo gradivo uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej občinskega sveta.

Pripravila: Jasmina Molan, Višja svetovalka I



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: V razmislek podajam pobudo o protihrupni ograji v zaščito neposrednim prebivalcem , ki živijo tik ob progi, kjer se odvija oskrba, popis in vstop beguncev na drug vlak. Kot povedo krajani, je stanje v neposredni bližini precej nevzdržno. - Tatjana Močan (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Za delo z migranti in begunci je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Za logistično podporo pa skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije – Uprava RS za zaščito in reševanje. Občina Brežice omenjene konkretne primere pozna, prav tako je z njimi seznanjeno tudi MNZ, ki že išče rešitve za omilitev vplivov hrupa na najbolj izpostavljene prebivalce Dobove v neposredni bližini železniške postaje.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: Nujno je potrebno poskrbeti vsaj za obutev in topla oblačila, če ne tudi za del plačila tistih prostovoljcev , ki še sami zase nič nimajo, pa so srčni in pridejo pomagati. - Tatjana Močan (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Za delo z migranti in begunci je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Za logistično podporo pa skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije – Uprava RS za zaščito in reševanje. Občina Brežice se redno udeležuje koordinacijskih sestankov, ki jih sklicuje Ministrstvo za notranje zadeve in tam tudi opozarja na morebitne probleme pri reševanju migrantske problematike in daje predloge in pobude. Nujnost zagotovitve ustreznih toplih oblačil in obutve za prostovoljce, ki delajo v centrih za migrante je tako predstavnica Občine Brežice Irena Rudman izpostavila že na koordinaciji 23.novembra 2015. Zagotovljeno je bilo, da bodo prostovoljci ustrezno obutev in obleko dobili, žal pa zadeva kljub temu očitno še ni v celoti realizirana.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: V obdobju od pričetka begunske krize do danes je na poti iz HR v Slovenijo, natančneje na železniško postajo Dobova prispelo na deset tisoče beguncev, migrantov, ki se najprej napotijo v prostore namenjene oskrbi in popisu, nato sledi vstop na drug vlak, ki jih popelje do Šentilja, ali pa z avtobusi v nastanitvene centre po Sloveniji. Dajem pobudo, da se zaradi varnosti v neposredno bližino, kjer se oskrbujejo in popisujejo begunci postavita 2 hidranta in sicer eden v Ulici Marka Šavriča in drugi v Ulici 15. Aprila. - Tatjana Močan (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Komunala Brežice d.o.o. je 4. januarja 2016 oddala ponudbo Izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje Brežice za izvedbo hidrantnega omrežja in postavitev dveh hidrantov na območju omenjenih ulic. Potrditve ponudbe oziroma naročila del s strani Uprave RS za zaščito in reševanja še ni.



Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)

Vprašanje/pobuda: Prej je bil podan predlog, da bi naredili analizo investicijskih vlaganj oz. potenciala za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta v naši občini, tako na področju širšega gospodarstva kot na področju turizma. Imamo kar nekaj potenciala, ki pa se nam tudi zaradi mačehovskega odnosa aktualne vlade, topi. Tipični primer je uporaba letališča Cerklje ob Krki. Koliko je bilo v preteklosti vložene energije v ta projekt, da smo pridobili od tradicionalno konzervativne vojske, dovoljenje o souporabi letališča v civilne namene. Koliko je bilo tudi vloženega denarja, da smo sprejeli dva državna prostorska načrta za gospodarsko logistično središče Feniks, ki izkorišča potencial sodobno opremljenega letališča, v povezavi z avtocesto in tudi z ostalimi okoliškimi velikimi mesti, kot je Zagreb. Nato se čez noč neko uradništvo, zaradi anarhije vladanja, odloči, da bo podaljšalo najavo za uporabo tega letališča za prihode. Najava je podaljšana iz 48 ur na 72 ur. Zamislite si, kdo bo priletel na to letališče, če se mora 72 ur prej najaviti. To gre za točno tri dni in nemogoče je misliti, da bo to letališče pod takimi pogoji doživelo razcvet. O sporočilu te najave morebitnim investitorjem raje ne govorim, saj kaže na to, da tu vse kroji vojska in vojska ima v tej državi veliko besedo, tudi pri uporabi takšnega letališča. Sodu je izbilo dno tudi obvestilo, da se je omejila uporaba tega letališča na dneve v tednu. Kot veste se civilno letališče praviloma uporablja za vikende, takrat imajo ljudje čas in takrat se uporablja tudi za športno rekreativne in ostale namene. Sedaj je prepoved uporabe tega letališča ob petkih, sobotah, nedeljah in sicer zaradi tega, ker je vladajoča stranka vedno poudarjala, da ni kriznih razmer v Sloveniji in da je vse normalno. V dopisu Ministrstva za obrambo zasledimo, da je začasno aktivirana prepovedana cona letenja na kriznih območjih letališča Cerklje ob Krki. Sprašujem ali so potem tu res neke druge izredne razmere v tej občini, ali ne. Na eni strani trdite, da niso in s tem sporočamo vsem, da naj pridejo, po drugi strani pa ta ista država piše, kateri predstavniki želijo to dopovedati, da so tu določene razmere, kjer velja uvesti prepoved uporabe letališča ob določenih urah. Kako se bo to letališče razvijalo ob takih signalih države, ko na eni strani zavira uporabo s podaljševanjem roka najave in po drugi strani prepoveduje uporabo? Župan je na pobudo Letalskega centra Cerklje ob Krki prosil predstavnike Ministrstva za obrambo in Ministrstva za gospodarski razvoj, da pridejo v Brežice in pojasnijo zakaj je temu tako. S strani župana je bila podana pobuda za sestanek čez deset dni in tri termini v oddaljenem roku in prejel odgovor, da nimajo časa pojasnjevati teh zadev v Brežicah. Podajam pobudo, da gre delegacija, katero najmanj sestavljata župan in naš poslanec ter direktor javnega zavoda Letalski center Cerklje bo Krki, do pristojnih in tudi do Uprave za kontrolo zračnega prometa ter zahtevate pojasnila zakaj je temu tako, kako dolgo bo trajalo in kdaj se bodo zadeve normalizirale na tem letališču. - Mag. Andrej Vizjak (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Na Ministrstvo za obrambo RS (MORS) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT) je bil 25.novembra 2015 naslovljen dopis za določitev termina za sestanek glede uporabe letališča Cerklje ob Krki in nadaljnji razvoj projekta Feniks. V dopisu župana Občine Brežice je bilo navedeno, da je Vlada RS leta 2007 sprejela Resolucijo nacionalnih razvojnih projektov za obdobje 2007-2023 in prepoznala Gospodarsko logistično središče Feniks kot pomembni državni razvojni projekt. S sklenjenim dogovorom med Občino Brežice in MORS, Javni gospodarski zavod Letalski center Cerklje ob Krki (v nadaljevanju JGZ LC Cerklje ob Krki), že vrsto let souporablja del letališke infrastrukture za civilne namene. Namesto ukrepov glede širjenja civilne letalske in gospodarske dejavnosti ob letališču, je bil JGZ LC Cerklje ob Krki pred časom obveščen o podaljšanju časa najava priletov, nato še o delni prepovedi civilne uporabe letališča. Občina Brežice se je na dopis glede uvedbe restriktivnih ukrepov pri civilni uporabi letališča Cerklje o Krki in tega opredelila kot kršenje dogovora med MORS in občino.

MORS je v odgovoru na dopis Občine Brežice navedel, da se z Ministrstvom za infrastrukturo in MGRT zavedajo možnosti civilne souporabe letališke na Letališču Cerklje ob Krki in da so sprejeli dodatne iniciative za realizacijo državnih politik. MORS je zapisal še, da je obvestilo o začasni aktivirani prepovedani coni letenja na kriznih območjih prehajanja celotne državne meje RS, razen za državne letalnike (Policija in Slovenska vojska) izven obratovalnega časa letališča Cerklje ob Krki, izdala Kontrola zračnega prometa Slovenije. Uporabniki JGZ LC Cerklje ob Krki lahko, v času veljave omenjenega sklepa, izvajajo letalske aktivnosti v času objavljenega obratovalnega časa letališča oz. v času, ko obratuje Letališka kontrola zračnega prometa. Letalski predpisi določajo, da morajo vsi civilni, vsi tuji državni in vsi tuji diplomatski letalniki pred pristankom pridobiti dovoljenje obratovalca letališča. Letališče Cerklje ob Krki ne obratuje v soboto in nedeljo, zato je bilo potrebno podaljšati čas najave priletov na 72 ur, saj določilo 48 urne najave ni omogočalo zagotovitev dovoljenja za letalnike, ki bi letališče uporabljali v nedeljo. MORS dopis zaključuje, da je mogoče omenjeno podaljšano najavo priletov razumeti kot uskladitev zahtev nacionalnega letalskega regulatorja in obratovalnega časa letališča in ene kot kršenje dogovora med MORS in Občino Brežice

Kljub vsemu smo uspeli doseči tudi sklic želenega sestanka z MORS-om in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo potekal v prostorih Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki, 2.2.2016. Pred omenjenim sestankom se je župan, 20.1.2016, sestal na pred usklajevalnim sestankom z državnim sekretarjem MORS-a. O dogovorih in sprejetih sklepih sestanka z ministroma za obrambo ter gospodarski razvoj in tehnologijo, vas bomo obvestili na 10. redni seji občinskega sveta.

Pripravila: Jasmina Molan, Višja svetovalka I



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Sprašujem, kje je vzrok, da je za javno povabilo k oddaji vlog za izbor in sofinanciranje programov javnih del v letu 2016, rok za prijavo tako kratek. Razpis je bil objavljen 2.12.2015, rok za oddajo vlog za sofinanciranje programov za leto 2016 pa je 8.12.2015. Menim, da je rok prekratek, razen morda za organizacije, ki so v programu že vključene letos oz. so bile v prejšnjih letih. Katalog javnih del za leto 2016 daje možnost prijav mnogim organizacijam v občini, kar podpiram. Dajem pobudo, da se rok podaljša. - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Občina Brežice je 2.12.2015 objavila javno povabilo k oddaji vlog za sofinanciranje programov javnih del iz sredstev proračuna občine v letu 2016. Najprej predviden rok za oddajo vlog je sledil ustno napovedanim rokom Zavoda RS za zaposlovanje. Ko ZRSZZ ni uresničil napovedanega in objavil razpis 14.12.2016, je Občina prvotno zastavljeni rok za oddajo vlog podaljšala na 15.12.2015. Tudi s tem rokom je omogočila, da so lahko vsi zainteresirani pravočasno pridobili odgovor Občine Brežice na lastne vloge ter oddali na prvo zastavljeni rok.

Pripravila: Patricia Čular, Vodja oddelka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)

Vprašanje/pobuda: Še vedno ni nobenega ukrepa glede »biča« nad prehodom za pešce v Župelevcu. Nemudoma bi bilo potrebno postaviti prometni znak nad prehodom za pešce. Otroci so tu resnično vsako jutro zelo izpostavljeni in glede na letni čas, meglo in sneg je ukrep zelo nujen. - Mira Šuler (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Na prehodu so bili s strani DRSI postavljeni znaki III-6: Prehod za pešce. Ureja se tudi vrnitev znaka z notranjo osvetlitvijo, kot je že bil.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)

Vprašanje/pobuda: Najprej se želim zahvaliti pravni službi, ki je posredovala mojo pobudo oz. dopis o čiščenju obcestnega sveta ob državni regionalni cesti Brežice – Maribor R1 219/1242 in R3 676/2204, skozi gozd Dobrava. Dela namreč že potekajo, vendar nisem povsem zadovoljna, kajti velika drevesa so še vedno povešena nad cesto in še vedno ogrožajo udeležence v prometu. Predlagam, da obstoječa komisija za ceste s strani občine, na terenu neposredno pregleda in predlaga posek tudi ostalih dreves, dokler so tu stroji. Kar sedaj sekajo, dejansko izboljša preglednost tudi zaradi divjadi, a visoka drevesa in na pol suhe veje še vedno ostajajo nad cestiščem. - Mira Šuler (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Po besedah koncesionarja rednega vzdrževanja državnih cest je bila regionalna cesta čez Dobravo obsekana v višini in širini prostega profila, to pomeni 5m visoko in 2m v širino na vsako stran. Za posek dreves ob cesti pa se bo potrebno obrniti na lastnike zemljišč na katerih rastejo drevesa, saj je sama cesta odmerjena v širini od 6 do 11 m. Vsako podiranje dreves ob cesti bi bil poseg na zasebno lastnino in tudi ni v pristojnosti občinske komisije za ceste.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: Kdo bo v KS Dobova saniral ceste po begunski krizi, če in ko bo le-ta prenehala? - Tatjana Močan (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Občina je v decembru 2015 popisala poškodovano infrastrukturo v KS Dobova. Problematiko poškodovanja infrastrukture v KS Dobova je obravnaval občinski Odbor za gospodarstvo in s sprejel stališče, da pristojni oddelek pripravi popis poškodovanih cest. Popis je bil posredovan predsedniku Odbora za gospodarstvo, ki pa je le tega posredoval predsedniku Odbora za komunalno infrastrukturo pri Državnem zboru RS.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec

Za delo z migranti in begunci je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Za logistično podporo pa skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije – Uprava RS za zaščito in reševanje. Občina Brežice je na dejstvo, da bodo zaradi sprejema, oskrbe in prevozov migrantov ter posledično bistveno povečanega prometa poškodovane (tudi) lokalne ceste, oba pristojna organa že opozorila; v primeru konkretnih poškodb lokalnih cest, ki so oz. še bodo nastale zaradi migrantske krize, pa bomo posredovali zahtevek za popravilo poškodovanih cest omenjenima organoma.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: V obdobju od pričetka begunske krize do danes je na poti iz HR v Slovenijo, natančneje na železniško postajo Dobova prispelo na deset tisoče beguncev, migrantov, ki se najprej napotijo v prostore namenjene oskrbi in popisu, nato sledi vstop na drug vlak, ki jih popelje do Šentilja, ali pa z avtobusi v nastanitvene centre po Sloveniji. Dajem pobudo, da se zaradi varnosti v neposredno bližino, kjer se oskrbujejo in popisujejo begunci postavita 2 hidranta in sicer eden v Ulici Marka Šavriča in drugi v Ulici 15. aprila. - Tatjana Močan (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Zadeva je bila predana v reševanje Komunali Brežice d.o.o., ki je posredovala Upravi republike Slovenije za zaščito in reševanje ponudbo za postavitev dveh hidrantov, vendar do danes še niso prejeli naročila.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)

Vprašanje/pobuda: Aljoša Rovan in Peter Dirnbek (iz pisne priloge):
Pobuda za ureditev prehoda za pešce na Cesti bratov Milavcev – pri avtobusnem postajališču ob gasilnem domu v Šentlenartu. Avtobusno postajališče ob gasilnem domu v Šentlenartu uporabljajo številni krajani Šentlenarta in Brezine, predvsem šoloobvezni otroci, vendar za prehod ceste ni označenega, kaj šele primerno zavarovanega, prehoda za pešce. Občinski upravi dajemo pobudo, da v izogib morebitni tragediji čim prej uredi opisano pomanjkljivost v prometu. - Aljoša Rovan (Levica) 03.02.2016
Odgovor:
Vaša pobuda se nanaša na prehod za pešce na regionalni cesti R1-220/1334, ki je v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. Občina bo preučila pobudo in po potrebi začela s postopkom za označitev prehoda na ustrezni lokaciji.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Krajevna skupnosti Zakot Bukošek Trnje ima novega predsednika, to je Adi Brod, ki je prišel na to funkcijo prav v času, ko je moral podpisati pogodbo za pluženje in mi ob tem postavil nekaj vprašanj. Vprašanja so se nanašala predvsem na normative, ker je ob preverjanju cen pluženja v treh krajevnih skupnostih ugotovil, da so cene povsem različne, prav tako se sprašuje, kdaj mora izvajalcu pluženja sporočiti, da mora iti na teren. Zanima me, ali imamo kakšna enotna merila. Želel bi, da občina pogleda zadevo tudi v ceni, čeprav se zavedam, da je krajevna skupnost Sromlje povsem drugačna kot Brežice ali Zakot Bukošek Trnje, a kljub vsemu se mi zdi, a bi morali imeti boljši pregled nad temi zadevami, saj bi s tem lahko krajevnim skupnostim omogočili najboljšo ceno. - Jurij Pezdirc (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Kar se tiče zimske službe se krajevna skupnost sama odloči na kakšen način se bo obračunavala storitev zimske službe ali po kilometru opravljene storitve ali pa po opravljenih urah. Občina Brežice ima za zimsko službo na lokalnih cestah z izvajalcem sklenjeno pogodbo po kilometru opravljene storitve. Kar pa se tiče samih normativov pa obstaja Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Glede samega nadzora nad izvajalci pa imajo krajevne skupnosti možnost, da izvajalca obvežejo, da ima v vozilu sledilno napravo. Vsem krajevnim skupnostim svetujemo, da vsako leto pravočasno izberejo izvajalca in z njim podpišejo pogodbo in ne čakajo na zimo in šele takrat iščejo izvajalca. Pri postopku izbire izvajalca pa se za pomoč lahko vedno obrnejo na občino, nekaj krajevnih skupnosti to že več let tudi izvaja.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Ferdo Pinterič (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: V krajevnih skupnostih, predvsem v tistih, ki smo na območjih, ki so izredno hribovita in kjer je teren nestabilen, plazovit, imamo veliko infrastrukture oz. lokalnih cest in javnih poti, ki so ogrožene s plazovi. Občina se po svojih močeh trudi in se najbolj pereče zadeve sanirajo. Glede na to, da nimamo več sreče z vremenom in da so vedno bolj nenormalni vremenski pojavi, ki jih je vedno več, se ta razkorak vedno bolj veča. V krajevni skupnosti Sromlje imamo trenutno odprtih najmanj 10 večjih plazov, ki ogrožajo infrastrukturo do te mere, da imamo na določenih javnih poteh tudi popolno zaporo. Na teh poteh so ogroženi tako vodovodni sistemi kot tudi energetski in drugi vodi. Veliko je tudi manjših zadev, ki bi jih v okviru sredstev, ki jih imamo krajevne skupnosti, bilo možno sanirati preden se zadeve spremenijo do mere, ko niso več obvladljive. Ugotavljamo, da za to nismo ustrezno usposobljeni oz. da ko pokličemo določene izvajalce na pomoč, se nam običajno ustavi pri zagotavljanju ustreznega materiala. Predlagam, da bi občina skupaj za vse te potrebe, ker se kot najustreznejši material za te manjše sanacije, predlagajo izrabljeni železniški tiri, zagotovila oz. pristopila k nabavi odsluženih tirnic in tako po krajevnih skupnostih ta material zagotovila, da bi lahko krajevne skupnosti del same sanirale. - Ferdo Pinterič (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Se strinjamo, da bi lahko manjše plazove reševale krajevne skupnosti z usposobljenimi izvajalci. Iz naših izkušenj pri sanaciji plazov pa si predviden material za sanacijo najlažje in najhitreje nabavijo izbrani izvajalci. Poslali smo povpraševanje po rabljenih železniških tirih na Slovenske železnice in čakamo na ponudbo.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)

Vprašanje/pobuda: Opažam, da ko na teren prihaja geometer in gre za parcele ob javnih površinah, ob javnih cestah, da je pravilo, da so vsi lastniki povabljeni na ogledu geometra. V primeru javnega dobra, javne poti oz. javne ceste, bi morala biti obveščena občina. Če je le-ta obveščena, me zanima, zakaj se nihče ne odzove na ta vabila. Prav bi bilo, da se ob teh ogledih obvesti tudi krajevno skupnost, kjer meritve potekajo ter da je predstavnik krajevne skupnosti tudi prisoten. Opazil sem, da je nekaj žebljev zabitih ob cesti. Geometri ob novih meritvah ne poiščejo starih mejnikov in to je pri nas precej moteče. - Marijan Žibert (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Ob meritvah smo prisotnih oz. dobimo vsaj zapisnik geodeta. Prosil bi vas, da nam poveste konkretno za katero meritev gre, kjer nismo bili prisotni, da bomo lahko pripravili konkreten odgovor. Glede ceste, ki ste jo omenili, koliko smo videli v proračunu, so vse državne ceste v občini Brežice prestavljene na leto 2018. V naslednjih dveh letih, koliko opažamo, država nima predvidenih investicij. Tudi cesto Pohanca – Artiče, za katero smo mi naredili projektno dokumentacijo, smo opazili, da je prestavljena iz NRP-ja letošnjega leta. Na sestanek s predstavniki Direkcije za ceste še čakamo, smo že naročeni, a še nismo na vrsti.

Dopolnitev odgovora župana :

Postopek za evidentiranje urejene meje skoraj v celoti predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, za posamezna procesna dejanja, ki v ZEN-u niso konkretno opredeljena, pa se subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Sam postopek, katerega posledica je v zemljiškem katastru zavedena tako imenovana urejena meja, je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je postopek urejanja meje, ki ga kot geodetsko storitev izvaja geodetsko podjetje, drugi del pa je upravni postopek sprevedbe - evidentiranje geodetovih ugotovitev v kataster, ki ga opravi pristojna pisarna Geodetske uprave RS. Ureja in evidentira se lahko meja ali del meje parcele, postopek pa se uvede na zahtevo lastnika. Geodetsko podjetje pred izvedbo postopka na terenu izvede predizmere, pridobi iz arhiva geodetske uprave vse elaborate izmer konkretnega območja. S pomočjo arhivskih podatkov z upoštevanjem natančnosti posameznih izmer ali s pomočjo zadnjih vpisanih podatkov o parceli izračuna točke, v katerih se meja lomi. Na predizmerah, ki se opravijo pred izvedbo mejne obravnave ni potrebno sodelovanje lastnika. Vse lastnike parcele, katere meja se ureja in lastnike s katerimi ta parcela meji se povabi na mejno obravnavo. Lastnike je geodet dolžan ugotavljati iz podatkov zemljiške knjige. Na mejni obravnavi geodet lastnikom parcel katerih meja se ureja, predlaga mejo ugotovljeno na podlagi arhivskih podatkov zemljiškega katastra, torej preteklih izmer in elaboratov, tako da jo prenese v naravo. Vabljeni smejo geodetu pokazati svojo mejo. V kolikor lastniki soglašajo s pokazano mejo, se temu primerno pripravi sam elaborat, sicer se v upravnem postopku razpiše ustna obravnava v kateri si pristojna geodetska pisarna prizadeva k sporazumni rešitvi.
Na Občino Brežice letno prejmemo preko 300 vabil na mejne obravnave, v večjem delu se udeležimo tistih postopkov, ki so naročeni z naše strani, v nasprotnem se posvetujemo z geodetom. V primerih, ko lastniki naročajo ureditev meje z javnim dobrim se postopka udeležimo po potrebi. Dejstvo je namreč, da ima javno dobro poseben status in se lahko meja med parcelo v lasti fizičnega subjekta in javnim dobrim ureja zgolj po zgodovinskih podatkih zemljiškega katastra, nasprotno le z našim soglasjem ob podpisu geodetskega elaborata. Takšni praksi sledijo tudi sodišča v postopku sodne določitve meje.

Pripravila: Valerija Uršič, višja svetovalka in David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)

Vprašanje/pobuda: Že v prejšnjem mandatu smo govorili o regionalni cesti Čatež – Obrežje (mejni prehod), mogoče tudi že od Krške vasi do mejnega prehoda. Rečeno je bilo, da bo v letu 2015 izdelana projektna dokumentacija za ta del. Zanima me, ali je država pristopila k tej projektni dokumentaciji, v kateri fazi je oz. ali je to odstranjeno s seznama obnove cestnih omrežij. Cesta je zelo obremenjena, ovinkasta, nepregledna. Nima pločnika. V večjem delu so posebne ožine in je nevarna za promet. Posebej sedaj, ko se bo gradila še HE Mokrice, bo ta cesta tudi s tovornjaki dosti bolj obremenjena. Zanima me, v kateri fazi je in ali smo kot občina v kontaktu z Direkcijo za ceste in ali smo o tem projektu sploh kaj informirani. - Marijan Žibert (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Dne 13.1.2016 je potekal sestanek Občine Brežice z Direkcijo RS za infrastrukturo v zvezi s perečimi odprtimi vprašanji na državnih cestah v območju Občine Brežice. Med drugim je bilo dogovorjeno, da se v kratkem opravi ogled ceste R3-675 (Čatež – Slovenska vas) s poudarkom na najbolj problematičnem odseku čez Podgračeno. Na podlagi ogleda bo odločeno, kako zastaviti investicijo, da bodo problematična mesta najhitreje sanirana.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

6. Sklep o spremembi meje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Kaptol – Dobova.

Gradiva:

7. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Kaptol – Dobova. (2. obravnava)

Gradiva:

8. Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dolenje Skopice, DOS-04. (1.obravnava)

Gradiva:

9. Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Dolenja vas – Ap 1247. (1.obravnava)

Gradiva:

10. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Brežice. (2. obravnava)

Gradiva:

11. Predlog odloka o proračunu za leto 2016. (1.obravnava)

Gradiva:

12. Predlog odloka o proračunu za leto 2017. (1.obravnava)

Gradiva:

13. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih Občine Brežice.

Gradiva:

14. Pravilnik o spremembi Pravilnika o kriterijih in postopku sprejemanja predšolskih otrok v vrtcih Občine Brežice.

Gradiva:

15. Sklep o odobritvi ugodnejšega normativa za storitve logopeda v vrtcih Občine Brežice za leto 2015/2016.

Gradiva:

16. Sklep o dodelitvi dela pomoči ob rojstvu otroka v obliki bona za nakup pralnih plenic, za proračunsko leto 2016.

Gradiva:

17. Sklep o brezplačni pridobitvi nepremičnine.

Gradiva:

18. Razveljavitev sklepa o vsebinski oziroma funkcionalni izrabi gradu Brežice za potrebe Posavskega muzeja Brežice z dne 3.10. 2002.

Gradiva:

19. Novelacija operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Brežice.

Gradiva:

21. Predlog Pogodbe o sodelovanju pri izvedbi projekta mehansko biološke obdelave (MBO) odpadkov v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Dolenjske.

Gradiva:

22. Predlog odloka o spremembi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Brežice. (1. obravnava)

Gradiva:

23. Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. – Predlog Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o., prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o. in sklepi ustanovitelja Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o.

Gradiva:

24. Tarifni pravilnik za obračun storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Brežice.

Gradiva:

25. Poslovni načrt Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o. za leto 2016 in program izvajanja gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zbiranja komunalnih odpadkov, upravljanja tržnice ter pogrebne in pokopališke dejavnosti za leto 2016 ter razvojni plan podjetja in program za odvajanje kakovosti poslovanja.

Gradiva:

26. Sklep o določitvi višine znižanja najemnine za poslovne prostore za leto 2016.

Gradiva: