Vabila na seje OS

8. seja Občinskega sveta občine Brežice
Datum in ura:
 05.10.2015 ob 16:00
Možnost postavljanja vprašanj:
 05.10.2015 do 20:00
Lokacija:
 Sejna soba na Gubčevi 10a, Brežice.

Vabilo:

Vabilo 8. seja

 

Obvestila in odgovori občinskim svetnikom:

Obvestilo

Točke dnevnega reda

1. Potrditev zapisnika 7. redne seje Občinskega sveta Občine Brežice in 2. dopisne seje Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

2. Poročilo o opravljenih nalogah po zadnji seji sveta ter o izvrševanju sklepov sveta.

3. Določitev dnevnega reda.

4. Kadrovske in mandatne zadeve:

4.1 Sklep o podelitvi oktobrskih nagrad, priznanj Občine Brežice in proglasitvi častnega občana Občine Brežice za leto 2015.

4.2 Sklep o razrešitvi člana Sveta zavoda Osnovna šola Cerklje ob Krki in Sklep o imenovanju nadomestnega člana Sveta zavoda Osnovne šole Cerklje ob Krki.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

5. Poročilo o ustanovitvi in delovanju Fakultete za turizem.

Gradiva:

6. Pobude in vprašanja.

Gradiva:




Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)

Vprašanje/pobuda: 1. Danes smo tu že slišali dve pobudi, ki ju v celoti podpiram. Pobudo g. Rovana in g. Piltaverja, v zvezi z diskusijo na temo enega pomembnega državnega projekta. Zapleta se in to po zaslugi dosedanje vlade. Vedno smo si mi, ki smo bili v politiki, sam sem bil 14 let profesionalec, prizadevali, da smo v domač kraj ali v Posavje kaj pripeljali. Da smo iz leta v leto kaj spravili v proračun, da smo kakšno institucijo pripeljali in kak zakon sprejeli, ki je bil pisan na kožo in smo zato nenazadnje tudi želi desetine ali sto milijonov evrov državnih sredstev v desetletnem obdobju. Glejte tudi Fakulteta za turizem je nastala na podlagi kronologije, ki jo je ena vlada sprejela, pismo o nameri in potem se je zapletalo in zapletalo, a danes jo imamo. Skoraj 250 študentov in podobno. Hidroelektrarne, institucije, inšpektorat, Služba za zaščito in reševanje, itn. Sprejemali smo tudi določene predpise, ki so Brežicam in Posavju prinašale denar. Mimo grede, z MORS-om smo sprejeli nekakšno razdelitev oz. obvezo, da financira tudi lokalno infrastrukturo na območju letališča, 650.000€ na leto. Dosegli smo, da se koncesija za gradnjo hidroelektrarn deli v korist občine v razmerju 60 : 40. Niz tega je. Kaj imamo pa danes na mizi? Dajem pobudo župan, da potegnemo pod črto kaj vse se nam z zadnjimi ukrepi, nenazadnje tudi s proračunskimi dokumenti, ki so bili pred dnevi sprejeti na vladi in poslani v državni zbor, jemlje. Ne, da dobivamo kaj novega, ampak kaj se nam jemlje, glede na to, kaj smo že imeli. Vsi vemo, da smo dobili znižano t.i. nuklearno rento. Kljub temu, da je bila zelo znižana, je bila nato nazaj popravljena, a še vedno jo imamo znižano. Znižala se je povprečnina, sicer za vse občine. Znižala so se tudi razvojna sredstva občinam po 21. členu Zakona o financiranju lokalne samouprave. Zdaj imamo v sklopu proračunskih dokumentov, Novelo zakona o varstvu okolja, ki v 146. členu pravi, da se koncesija ne bo več delila med občino in državo, temveč koncesija za rabo vode pripada samo državi. Iz tega zakona ni jasno ali posega tudi v Zakon o koncesiji na spodnji Savi, ali bomo še iz tega naslova izgubili koncesijsko dajatev za hidroelektrarne, ki sledijo. Na vladi je bila sprejeta tudi Novela zakona o pogojih koncesije, ki dokončanje hidroelektrarne Brežice odmika v letu 2019, kar pomeni, da bodo ureditve, zlasti protipoplavne ureditve šele takrat zaključene, če bodo. Kar pomeni, zopet nekaj let zamika in izpostavljenost ljudi poplavam, zlasti v Krški vasi in Malencah, kajti ne bodo določene ureditve protipoplavne zaščite. Spoštovani, mislim, da je to nesprejemljivo. Nadalje, sodu razbija dno, Načrt razvojnih programov, ki je sestavni del proračunov. Navedel bom samo tri primere, ker je teh seveda več. Glede ureditve državne ceste Artiče – Kapele, smo pred leti, z naporom spravili Pismo o nameri v Načrt razvojnih programov. Zadeva je vredna cca 2 milijona evrov, plan v letu 2016 je 0, plan v letu 2017 je 0, plan v letu 2018 je 0, plan v letu 2019 je 0, plan po letu 2019, to je tam nekje, 2 milijona €, se pravi cela investicijska vrednost. Ureditev ceste Podgračeno – Mokrice, leto 2016 je 0, leto 2017 je 0, leto 2018 je 0, leto 2019 je 0 in šele po letu 2019, tista vrednost. Tudi nova, tako imenovana, Vrbinska cesta, ves čas nič. Sprašujem se župan, kaj smo se v tej državi pregrešili ali smo nesposobni, da ne uspemo niti tistega, kar smo kdaj izborili v ta proračun, za dobrobit teh občanov, ohraniti, kaj šele nadgraditi. Človek bi pričakoval, da bo bolje, da bo več. Zdaj je končno konec te krize, tako nam vsaj govorijo iz ekranov. Zdaj bomo vse dvigovali, investicije in prilive v našo občino pa rezali. Predlagam in dajem pobudo, da na eni izmed prihodnjih sej, čimprej, pripravimo eno bilanco, kaj vse smo zdaj v kratkem času izgubili in izgubljamo tudi zaradi tega, ker ne znamo pravilno in dovolj zaropotati v Ljubljani. - Mag. Andrej Vizjak (SDS) 03.02.2016



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)

Vprašanje/pobuda: 1. Danes smo slišali že poročilo za šolo Cerklje ob Krki. Zanima me, ali je revizija zaključena in kdaj predvidevate pričetek del.
2. Ali imate kakšne nove informacije vezane na nekdanji »mobikrog«. Zdaj je neko zatišje. Ali se tam kaj dogaja, glede na vsa pisma, ki so jih okoliški krajana poslali na določene naslove?
- Darko Udovič (SMC) 03.02.2016
Odgovor:
Anica Hribar – odgovor:
Razpis je bil objavljen za izvajalca del, v štirih sklopih. Za tri sklope so odločitve pravnomočne, za zunanjo ureditev, elektro in strojno inštalacije. Za prvi sklop, gradbeno obrtniška dela sklep še ni pravnomočen. Sprožen je bil revizijski postopek. Konec prejšnjega tedna smo dobili odločitev, državne revizijske komisije, da se zahteva zavrne. Jutri načrtujemo povabiti vse ponudnike, ki so imeli pravilne ponudbe v prvem postopku, odprtem, za nadaljevanje. Nadaljujemo s postopkom s pogajanji. Tudi tu je možno pravno varstvo, tako do oddaje ponudb, kakor potem po sprejemu odločitve. Ne moremo nič napovedovati. V roku enega meseca bomo imeli bolj natančno sliko o situaciji.



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Čudi me, ker nas je tu več predsednikov krajevnih skupnosti, da tega ni izpostavil nihče, a očitno je, da se na delu naše krajevne skupnosti, pri vsakem proračunu finance blazno režejo. Ob koncu našega mandata, če bo šlo tako naprej, je vprašanje, če bo tajnica zaposlena in če bo še za elektriko in za kakšno cesto, ki so bile vse narejene s krajevnim samoprispevkom, ker drugega ne bomo mogli več ničesar delati v kraju. - Ivan Urek (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Župan – odgovor:
Pričakoval sem, da so ta zadnji odgovor že dali, če ne, bomo še enkrat urgirali. Glede sredstev, pa naj povem, da je dejstvo, da nam država ponovno zmanjšuje sredstva, kar sem že velikokrat na tem občinskem svetu povedal. Od leta 2012 pa do letošnjega leta, letno dobimo s strani države, iz različnih virov, 2.200.000€ manj. V prihodnosti se še napoveduje, da se tudi koncesijske dajatve ne bodo več dajale lokalnim skupnostim, ampak bodo šle na vlado. V vsakem primeru se nam lahko zgodi še manj sredstev, ne glede na to, ali si to želimo, ali ne, ker to ni več odvisno od nas. Potrebno je povedati, da naj bi bila povprečnina v tem trenutku 519€. Pred tremi leti je bila bistveno večja. Kar se tega tiče, je prav da opozorimo. Od leta 2019 se ne bo več financiralo šol in še marsičesa drugega ne. Samo upam, da bomo lahko še naprej nekako normalno funkcionirali. Kaj drugega v tem trenutku ne morem reči. Seveda bodo vsi ti podatki v proračunu in kot svetniki boste tako ali tako imeli zadnjo besedo.



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: 1. Pobuda je enaka kot od Aljoše, tako, da ne bo tega ponavljal. Na kranjski strani, nas predvsem zanima ravno to, kar je potem tudi župan načel. Gre za proceduro zakona, s katero se podaljšuje obdobje gradnje. Ministrstvo pravi, da se bo s tem zagotovilo sredstva, a spreminjajo se tudi določila o koncesiji in precej drugih sprememb je predvidenih. Potrebno je v prostoru na to odreagirati, predvsem pa na sklenjeno pogodbo za gradnjo akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za hidroelektrarno Brežice. Ta ne zagotavlja poplavne varnosti kranjskih dežel, niti ne Mosteca oz. od končanega nasipa naprej, ker je to šele predvideno z zadnjo hidroelektrarno, če sem prav razumel. To zdaj verjetno pomeni, da če je vlada predlagala 2020, da to še 2025 ne bo. Glede na to, ker to traja že od leta 1963, ko se je začel v Brežicah nasip in že takrat, pri starem železnem mostu, so Hrvati komplicirali. Gre za izravnavo visokih voda in verjetno se bo zgodilo to, da bo, dokler si Hrvati ne bodo uredili vodno mesto, ta hidroelektrarna še čakala. To pa za nas dejansko ni sprejemljivo. Gre za zagotavljanje sredstev. Lokalno prebivalstvo ne ve kako bo gradnja potekala, tudi tega, za kar je zdaj pogodba sklenjena, čeprav je sklenjenih samo za tretjino sredstev in tudi glede ravnanja s humusom. O tem smo se pogovarjali na Odboru za kmetijstvo. Gre za milijone kubikov zemlje, ki bo odkopana, najprej humusnega dela. Za to je zdaj predvideno, da bo to kar deponirano na teh mestih ob bodočem nasipu. Kar bo s tem v končni varianti, pa nihče ne ve. Gre za enega od konkretnih problemov, na katerega pričakujemo, da bo Infra dejansko odgovorila. Enako nimamo podatkov o načrtovanju in gradnji infrastrukturnih objektov. Se pravi, v kateri fazi so objekti, projekti in glede na novo dinamiko zagotavljanja sredstev v naslednjih letih, kako bo temu sledila tudi gradnja. - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Župan – odgovor:
Tu je sigurno poplavna varnost. Potrebno pa je povedati še, da dejansko tudi ministrstvo ni naročilo nobenih študij za poplavno varnost Sotle, kar pomeni, da neke resnosti poplavne varnosti v našem koncu v tem trenutku ni videti oz. ni videti nekih posebnih aktivnosti. Definitivno bomo mi to vse skupaj proučili in vas o tem še obveščali.



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)

Vprašanje/pobuda: 1. V času med prejšnjo in današnjo sejo sem županu poslal nekaj vprašanj. Odgovore sem dobil zelo hitro, kar je za pohvaliti, sploh glede na to, da je bilo to v tistem tednu, ko je bila najbolj pereča zadeva z begunci. Vendar sem vsaj na eno od vprašanj dobil odgovor, s katerim nisem zadovoljen. Šlo je za vprašanje o delu občinskih projektnih skupin za sodelovanje pri gradnji hidroelektrarne. Dobil sem odgovor, da sta skupini aktivni. Pika. Vsaj za eno od teh dveh skupin pa vem, da težko rečemo, da je aktivna, ker se je zadnjič sestala decembra lani. Res bi želel, da bi dobili malo več podatkov, zato dajem pobudo, da se na naslednjo sejo oz. na eno od naslednjih sej uvrsti točka dnevnega reda, o poteku gradenj hidroelektrarn. Nekaj informacij smo dobili že danes, da se stvari zapletajo. Dobro bi bilo, da občinski svet o tem izve več. Povabili bi predstavnike investitorja, HESS, Infre in tudi predstavnike obeh občinskih projektnih skupin, da nam povedo kaj se dogaja, kakšne so težave, kakšni so uspehi. - Aljoša Rovan (Levica) 03.02.2016
Odgovor:
Župan – odgovor:
Kar se te pobude tiče, sem dejansko prav danes imel sestanek z Infro in sem jim tudi predlagal, da bi jih povabili na naslednjo sejo. Stvari se dejansko drastično spreminjajo predvsem, kar se tiče izgradnje hidroelektrarne in bom poskušal vse narediti, da bomo imeli na naslednji seji poročilo. Kar se pa komisij tiče, le-ti delujeta. Seveda pa, ker ni bilo nekih posebnih aktivnosti, tudi ne na izgradnji, je komisija bistveno manj delovala. Videl sem, da imamo napovedano tudi sejo Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Te stvari se bodo nadaljevale. Predvsem s tem, ko je podpisana pogodba za bazen. Po današnjih razgovorih z Infro, so sredstva samo za bazen, pa še to ne dovolj. O neki poplavni varnosti pa ni nič. Vsekakor bom to z veseljem naredil in jih povabil na eno izmed naslednjih sej.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)

Vprašanje/pobuda: 2. V mesecu avgustu sem slučajno bil z manjšo skupino krajanov prisoten, kjer so bili dosti kritični do urejanja krajev s pločniki. Moram reči, da se dostikrat vozim tudi po Ulici bratov Cerjakov proti Krškemu in da nisem bil nikoli pozoren na to, kako je urejen tisti del od železniške postaje naprej. Po tem razgovoru, ko so bili zelo kritični, ker je to dejansko del mesta Brežice, sem si šel to ogledati. Predlagam, da si to ogledajo tudi pristojne službe in župan. Namreč, od železniške postaje naprej, v smeri proti Krškemu, ni na nobeni strani pločnika in je dejansko tam, ob določenih urah, kritično za hodit. Pravijo celo, da če bi želel priti od soseda do soseda varno po eni strani, je najboljše, da se usedejo v avto in se odpeljejo, kaj šele, da bi šel z otroškim vozičkom, ker je tako ozko grlo in velik promet, da se ne da. Dajem pobudo, da si to ogleda pristojna služba in po možnosti uvrsti v proračun 2016, 2017. - Anton Zorko (DeSUS) 03.02.2016
Odgovor:
Župan – odgovor:
Kar se pa tega tiče, zadevo poznamo. Mislim, da je že v letošnji proračun uvrščeno vsaj projektiranje. Ne vem, v kateri fazi smo. Gre za en pločnik, ki se že dolgo vleče v občini Brežice in me prav zanima, v kateri fazi je zdaj.

Alenka Laznik – odgovor:
Na tem odseku je bila pred leti naročena dokumentacija, ki je bila potem pripravljena in je zaključena do te mere kot je. Potrebno bi jo bilo posodobiti, v skladu s spremenjenimi predpisi, ker smo ob državni cesti. To pomeni, da ko imaš nekaj let pavze od izvedenega projekta do dejanske aplikacije v praksi, se vsa soglasja in vsa pravila spremenijo. Ob državnih cestah pa žal ne moremo delati brez ustreznih soglasij. To pa je državna cesta. To se nam je že nekajkrat zgodilo, zato bi bilo smotrno, da takrat, ko se za to namenijo sredstva, da takrat tudi štarta, da nam dokumentacija spet ne propade. Dokumentacija še ni pripravljena.



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)

Vprašanje/pobuda: V letošnjem letu se je izvedel prvi del urejanja kanala za odvodnjavanje Hrastje-Črešnjice-Cerklje ob Krki (glej spodnjo sliko – zeleno črto). Izvajalec je bil MORS. Dela so bila izvedena strokovno ter kvalitetno, a brez nadaljevanja le teh, ne bo dosežen namen zagotovitve nemotenega odtoka meteornih voda. Občinsko upravo pozivam, da pridobi od MORS-a informacije o statusu del in načrtovanem nadaljevanju del, ki ga lahko razdelimo v vsaj sledeče faze:
• ureditev dela pod JP 524202,
• ureditev dela od JP 524202 do »piste«,
• ureditev dela pod »pisto«.
To je osnova za nadaljnja dela potrebna na odseku od »piste« do JP 524281 in naprej Cerkelj in reke Krke
- Aleksander Gajski (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Zadevo smo si ogledali na terenu in tudi naročili čiščenje obstoječih propustov pod javnimi potmi. Propust na Hrastju je bi očiščen, propust na Črešnjicah pa je delno zamašen in bo potreben večji poseg. Kar pa se tiče čiščenja samega propusta pod letališko stezo pa bomo le to zahtevali od MORS-a.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)

Vprašanje/pobuda: Predstavniki MORS-a so pred pričetkom in med samim izvajanjem del v okviru projekta celovite prenove in obnove ter dograditve letališke infrastrukture zagotavljali, da bodo lokalno cestno infrastrukturo, poškodovano zaradi intenzivne uporabe v sklopu prej omenjenega projekta, obnovili in vzpostavili vsaj v prvotno stanje. Opozoriti želim na močno poškodovan odsek javne poti JP 524202 med izvozom iz območja Gaj in vse do priključka javne poti na regionalno cesto R2 419/1206 (glej spodnjo sliko). Poškodbe so nastale v teku prej omenjenih del zaradi odvozov in dovozov materiala s tovornimi vozili neprimerne osne obremenitve in skupne mase. Občinsko upravo pozivam, da pridobi od MORS-a informacije o statusu del zgoraj omenjenega projekta ter v primeru, da je le-ta zaključen, datum pričetka in zaključka rekonstrukcije zadevnega odseka javne poti. - Aleksander Gajski (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Občina Brežice je z dopisom pozvala MORS k odpravi poškodb na omenjeni javni poti, ki so nastale med izvajanjem investicij na letališču Cerklje ob Krki. O tem smo obvestili tudi Krajevno skupnost Cerklje ob Krki.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)

Vprašanje/pobuda: Pločnik Župelevec je narejen. Vsaj en del. Veseli smo. Spomladi je bil hud veter, ki je podrl utripajočo luč nad prehodom za pešce in je odletela. Črepinje so pobrali, luči niso dali nazaj. Po vprašanju zakaj, so rekli, da se ne morejo dogovoriti z DRSC-jem, kdo naj to plača. Megla in zima prihajata. Otroci hodijo vsako jutro čez tisti prehod. Omejitve ni. No, omejitev je 70, a vsak vozi še 30 več, tako da so otroci tu res izpostavljeni. Prosim, da se med seboj dogovorite, kdo bo to plačal. - Mira Šuler (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
Upravljalec tega dela cestnega odseka je DRSI (državna cesta izven naselja). Njihova pregledniška služba je poškdovan »bič« opazila ter kot so nam povedala obvestilo o tem že kmalu po poškodovanju posredovala na DRSI. Občina Brežice je poslala pisni poziv DRSI, da se vzpostavi stanje normalno stanje biča.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mira Šuler (SDS)

Vprašanje/pobuda: Ponovno postavljam isto vprašanje. Že nekje februarja sem dala pobudo, ki je romala v Ljubljano. Odgovor sem dobila od gospe Moldovanove. Tudi kolegica Stanka je podobno pobudo dala za mano, in sicer gre za zaraščenost ob regionalni cesti Brežice – Bizeljsko in tako tudi ob državni cesti proti Kapelam. Cesta proti Kapelam ni regionalna, je malo manj pomembna, a je zaraščena z obeh strani, saj so veje z obeh strani prepletene. Veste, da po Zakonu o lastništvu, kolikor ga jaz poznam, da je tudi zrak od mene oz. da nad mejo mora biti sproščeno. In kje so zdaj ti ljudje? Zakaj se ne da enkrat ena pobuda oz. da se sprejme en odlok, da bi ti ljudje morali ta gozd posekati. Kaj bi bilo, če bi v kočevskem gozdu tako rastlo to vejevje? Potolklo bi polovico teh potnikov, ki so udeleženci v prometu. Veliko je kolesarjev in motoristov. Pozimi bodo te veje padale kot ledene. Zadnja pobuda je bila pet let nazaj, ko so nekaj očistili, po moji pobudi. Slike sem pošiljala na inšpektorat v Ljubljano. Prosim, da se pred zimo povpraša glede te zadeve. - Mira Šuler (SDS) 03.02.2016
Odgovor:
V zvezi s podano pobudo smo Direkciji RS za infrastrukturo ponovno posredovali dopis za odstranitev vej ob cesti R1 219/1242 ter tudi ob cesti R3 676/2204 Sp. Pohanca-Kapele.
Menimo, da sprejem posebnega odloka, ki bi nalagal posek gozdov ob cestah, ni potreben saj že Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15), v 3. točki drugega odstavka 5. člena na cestnem svetu javne ceste prepoveduje postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, v petem odstavku navedenega člena izvajalcu rednega vzdrževanja ceste nalaga, da mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej.
Podlago daje tudi Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13), ki v prvem odstavku 82. člena določa, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Imam zadevo v imenu Krajevne skupnosti Zakot Bukošek Trnje. Zadnje čase se dosti ukvarjam z internetom, z optičnim kablom in tudi na področju te krajevne skupnosti sta dejansko aktivni Telekom Slovenije s Siolom in tudi T2. Z obema sem imel pogovor in oba imata omejena sredstva za širjenje optičnega kabla in eno od zadev, ki so jih odprli je tudi plačevanje nadomestila občini Brežice. Pravijo, da ko imajo takšen proračun kot ga imajo, da bi lahko za enak denar naredili več kot naredijo. Zanima me ali je to nadomestilo nujno in ali se lahko občina Brežice vsaj temu odreče, z jasnim ciljem, da ima potem čim več uporabnikov možnost dostopati do optičnega kabla. - Jurij Pezdirc (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Župan – odgovor:
Na to smo dali že večkrat pisni odgovor in ga bomo pripravili še enkrat. Občina mora zaračunavati nadomestilo, ki gre v občinski proračun. Telekom je privatna firma, ki si dejansko denar spravlja za kaj drugega in zaradi tega ne bodo kaj več pridobili.

Ustanavljanje služnosti za potrebe izgradnje javnih komunikacijskih omrežij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US in 81/15), ki med drugim v tretjem odstavku 20. člena določa, da je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi služnosti tudi določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v šestem odstavku 20. člena pa je določeno, da je ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 11. členom zakona, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.

V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZEKom-1 se sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči, v drugem in tretjem odstavku citiranega člena pa so taksativno našteti pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da se lahko zagotovijo javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja, to pa so: da določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije; za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izkazanega tržnega interesa; širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja; zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.

V skladu s tretjim odstavkom 11. člena se javna sredstva za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena pogoja, da na določenem območju Republike Slovenije javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije in da za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni izkazanega tržnega interesa.

Glede na prej citirane določbe Zakona o elektronskih komunikacijah torej neodplačna ustanovitev služnostne pravice za gradnjo komunikacijskega omrežja, zaradi dejstva, da se omrežje gradi v tržnem interesu, ni mogoča.

Zaradi večkrat izkazane želje operaterja po ustanavljanju neodplačnih služnosti smo pridobili tudi stališče Ministrstva za finance. Slednje je v Mnenju št. 449-46/2013 z dne 18.12.2013, s katerim je bil operater tudi seznanjen, navedlo, da se v skladu s šestim odstavkom 20. člena Zakona o elektronskih komunikacijah brezplačna služnost na nepremičnini v lasti občine obravnava kot državna pomoč, ki je dovoljena le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 11. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, potrebno pa jo je finančno ovrednotiti in o njej poročati Ministrstvu za finance. Enak zaključek izhaja tudi iz Načrta razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport marca 2015.

Pripravila: Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Gospoda župana bi prosil, za odgovor, ker sem mu že pred pol leta dal pisno vprašanja o tolmačenju cen pogrebnih storitev. - Ivan Urek (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Pregledali smo evidenco prejetih vprašanj in pobud svetnikov, podanih na sejah OS in med sejami, vendar žal tega konkretnega vprašanja nismo imeli evidentiranega. G Ureka smo pozvali k razjasnitvi zadeve in ugotovili, da vprašanja niso bila naslovljena sodelavki za občinski svet ampak županu. Vprašanja je ponovno poslal, odgovore pa bomo pripravili do naslednje seje OS.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Občane zanima, kdaj bo prišlo do nadaljevanje sanacije vodovodnega omrežja, ki je bilo narejeno v zelo velikem obsegu in s tem povezano tudi optiko, ki naj bi v te cevi, ob tej trasi, bile tudi vnesene. - Ivan Urek (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Projekt hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja v občini Brežice je bil v letošnjem letu zaključen. Predmet projekta je bila le hidravlična izboljšava oz. zamenjava primarnih vodov. V prihodnjem letu se na odseku Cesta svobode-Dobova-Kapele-Župelevec –Bojsno načrtuje še izvedba prevezav in izgradnja morebitnih sekundarnih vodov.
Kar se tiče optike pa ta poteka samo po delu trase, kjer so ponudniki (Telekom) izkazovali interes, ne pa po celotnem omrežju. Ti so bili pred pričetkom projekta obveščeni o poteku celotne trase vodovoda in so se nato sami odločili, kje bodo optiko polagali.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Občani, ki imajo vozila tudi na plin, poročajo, da v občini Brežice, na nobenem bencinskem servisu, razen menda na Obrežju, ne dobijo plina. Možno je le v Krškem in naši najbližji evropski državi. Mi tega nimamo in dajem pobudo, da bi občina pobarala upravljavce oz. najemnike teh prostorov, ki to delajo. - Ivan Urek (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Govorili smo z Andrejem Tomplakom odgovornim za distribucijo avtoplina (LPG) na Petrol d.d., ki odgovarja, da ima Petrol d.d. po Sloveniji 74 bencinskih servisov, ki ponujajo avtoplin. Občanom občine Brežice sta najbližja bencinska servisa, ki ponujata avtoplin BS Zaloke AC – jug (Zaloke 16, Raka) in BS Krško – Cesta krških žrtev (CKŽ 136a, Krško). Petrol d.d. ima namen ponuditi storitev avtoplina tudi na območju občine Brežice, vendar žal ne naslednje leto. Plan imajo postaviti 2 do 3 postaje letno, kje jih bodo postavili pa se odločajo glede na potencial, koliko je avtomobilov predelanih na plin in tako izdelajo strategijo.

Ponudniku storitev avtoplina OMV Slovenija d.o.o. smo poslali vprašanje po elektronski pošti, in sicer smo prejeli sledeč odgovor: »OMV Slovenija trenutno ponuja avtoplin na bencinskih servisih Grosuplje Cikava, Dravsko Polje Sever in Jug, Radovljica Sever in Jug, Koper Bonifika, Smednik in Grabonoš. Naslovi bencinskih servisov so v spodnji tabeli, lahko pa si jih ogledate tudi na naslednji povezavi:
https://www.omv.si/portal/01/si/omv_si/Izdelki_in_storitve/Izdelki_in_storitve/Avtoplin_LPG_UNP/Bencinski_servisi_z_LPG

BENCINSKI SERVIS NASLOV POŠTNA ŠT. POŠTA
GROSUPLJE CIKAVA Cikava NH 1290 GROSUPLJE
DRAVSKO POLJE SEVER Gerečja vas 1g 2288 HAJDINA
DRAVSKO POLJE JUG Gerečja vas 1h 2288 HAJDINA
RADOVLJICA SEVER Ljubljanska c. 71 4240 RADOVLJICA
RADOVLJICA JUG Ljubljanska c. 70 4240 RADOVLJICA
KOPER BONIFIKA Istrska c. 14 6000 KOPER
SMEDNIK Smednik 12a 8274 RAKA
GRABONOŠ Grabonoš 4c 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI

Mrežo bencinskih servisov s ponudbo avtoplina nameravamo še razširiti, vendar pa vam v danem trenutku še ne moremo podati točnih načrtov za vaše območje. Zahvaljujemo pa se vam za poslano povpraševanje, kar bomo upoštevali pri pripravi naših prihodnjih investicijskih načrtov za razširitev mreže LPG polnilnic.«

Pripravila: Danijela Gabrič, svetovalka



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Prenašam stališča naših krajanov, ki jih zelo zanima, o tem je bilo tudi tu že nekaj govora, kaj je z nadaljevanjem rekonstrukcije državne ceste od Artič do Rakovca. Na krajevni skupnosti imamo zajeten kup materiala, kjer je vse zelo lepo urejeno, od samega središča kraja, elektrifikacije pločnikov. Zanima nas, ali pristojno ministrstvo ve, kdaj bo nadaljevalo s tem projektom. - Ivan Urek (ROK) 03.02.2016
Odgovor:
Kot je splošno znano, je na omenjenem območju sklenjen »Protokol za ureditev regionalne ceste R3-676 Spodnja Pohanca – Kapele«. Sklenjen je bil 13.2.2008 z Ministrstvom za promet (dosegljiv na spodnji povezavi na naši spletni strani – http://www.brezice.si/objave/arhiv/20080806164385/Podpisan%20protokol%20za%20ureditev%20regionalne%20ceste%20R3-676%20(Sp.%20Pohanca%E2%80%93%20Kapele)/.

Del protokola se je v zadnjih letih izpeljalo, del pa še vedno ne, saj je splošno znano, da DRSI ni izvajala investicij, ker se je njen obseg sredstev v proračunu drastično zmanjšal. V kratkem bo na DRSI potekal sestanek na katerem se bomo pogovorili tudi o projektih na relaciji, ki jo omenjate ter o možnostih izvedbe v naslednjih letih.

Na kratko poročamo o izvedenem:
- DRSC financirala rekonstrukcijo ceste čez Artiče ob izgradnji pločnika ( približno v letu 2009 v višini cca 300.000€ - točnega podatka nimamo)
- V 2009 DRSC naročila idejni projekt za pločnik čez Kapele ob R3-676, vendar več kot idejni projekt ni bil nikoli izdelan
- S strani DRSC je bilo preplaščene del ceste čez Dobrovo (izvedeno nekje v 2013 ali 2014)
- 2013-2014-Občina je izdelala projektno dokumentacijo za izgradnjo pločnika Trebež (od krožišča Sp.Pohanca do pločnika v Artičah), ki skladno s projektno nalogo predvideva tudi rekonstrukcijo ceste, vendar z DRSC še nismo uspeli izpeljat razgovorov kdaj bodo oni rekonstruiral cesto in mi gradili pločnik .

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Zahteva za dodatno obrazložitev - omejitev hitrosti, Krška vas, JP 524391; zveza: vaš odgovor št. 901-8/2015, z dne 11.9.2015.

Dne 1.2.2015 sem na pobudo nekaterih vaščanov Krške vasi med drugim dal predlog, da se na JP 524391 vsaj na njenem ožjem delu (med hišnima številkama 46 in 48d) namestijo prometni znaki z omejitvijo hitrosti na 30 km/uro. Zapisal sem tudi, zakaj je omejitev hitrosti smiselna (»Po ulici, ki je v prvem delu stisnjena med ograje hiš, vozijo različna vozila, saj je v ulici zraven stanovanjskih hiš več izvajalcev gospodarskih, kmetijskih in uslužnostnih dejavnosti, velikokrat pa na to pot zaidejo tudi vozila namenjena drugam«).

Dne, 5. 10. 2015 sem prejel odgovor, da je Komisija za tehnično urejanje prostora sprejela sklep, da omejitev hitrosti ni potrebna, ker gre za slepo ulico in se po njej izvaja dostop do objektov. Ugotovitve komisije niso točne in ne ustrezajo stanju na terenu.

Omenjena javna pot parc. št. 6210 je v naravi v večjem delu asfaltirana in se v makadamski izvedbi nadaljuje po parc. št. 6001, 3464/2 in 4102 (vse k.o. Krška vas) in se priključi na cesto Boršt – Dolenje Skopice. Vse so po katastru javno dobro v lasti Občine Brežice. Torej nikakor ne more biti »slepa ulica«, kot ugotavljate vi.

Tudi sicer pot ne služi le za dostope do objektov, kot trdite v odgovoru, ampak jo uporabljajo tako stanovalci za dostope do objektov, obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki v večini ne živijo na tem območju, predvsem pa izvajalci gospodarskih dejavnosti (proizvodnje, servisov, gradenj in uslug), ki imajo na tej poti svoje delavnice in njihove stranke, obiskovalci ter športniki za dostop do igrišč in parkirišč. V zvezi z vožnjo otrok po cesti pa sprašujem, kako si komisija predstavlja, da lahko pridejo do igrišča, tudi iz razloga, ker je pot ravno v delu dostopa do igrišča najožja. Predlagam torej, da se v najožjem delu poti namesti prometne znake z omejitvijo hitrosti, če pa ste prepričani, da gre za slepo ulico, potem pri vstopu v ulico s ceste Krška vas - Skopice namestite tak znak.
- Jožef Piltaver (Lista SONCE) 03.02.2016
Odgovor:
Zahvaljujemo se vam za dodatna pojasnila in argumente za omejitev hitrosti na omenjeni poti v Krški vasi. Vašo pobudo z dodatnimi pojasnili bomo še enkrat obravnavali na seji Komisije za tehnično urejanje prometa v Občini Brežice in vas obvestili o sprejetih sklepih.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)

Vprašanje/pobuda: Na svetniško skupino DeSUS se je obrnilo podjetje MB oprema d.o.o. iz Jesenic na Dolenjskem. Podjetje ima ambicije v trgovsko poslovnem centru v Slovenski vasi investirati in zaposliti večje število delavcev (do 20), v pol leta oz. v letu dni, in sicer za proizvodnjo masivnih lesenih hiš in druge masivne opreme. Podjetje je pri tem naletelo na težavo. Vzelo je v najem prostor v izmeri 1500 m², ima pa težave z elektriko in električno infrastrukturo. Elektro Celje je pripravljeno investirati oz. urediti to zadevo. Težave z elektriko imajo vsi obrtniki v tej poslovni coni, a Elektro Celje tega ne more izvršiti, ker ni lastnik električne infrastrukture, katere lastnik je še vedno MORS in zaradi tega ne more nič delati. Škoda bi bilo, da bi ta možnost dodatnega zaposlovanja v tem delu odpadla, zato se je obrnil na nas, da damo pobudo, da se zadeva uredi. Napotili smo ga, naj gre tudi do župana in naj se obrne tudi na krajevno skupnost. Krajevna skupnost je rekla, da je že 19.1.2015 dala na občino v Kabinet župana pobudo, da pride do sestanka s petimi oz. štirimi predlogi, kaj naj se vse na tem sestanku skuša definirati. Med njimi je bi tudi problem elektro omrežja in šibkosti tega omrežja v tem poslovnem centru. Predlagam in dajemo pobudo, da se čim prej prične postopek prenosa tega omrežja na Elektro Celje in uskladitev drugih zadev, ki bodo omogočile pritegnitev novih investitorjev v ta poslovni center. Krajevna skupnost nas je namreč informirala, da je kar nekaj interesentov, ki bi želeli priti, a jim dejansko oviro predstavlja, da poslovni center ni opremljen. Prosim za pisno odgovor. - Anton Zorko (DeSUS) 03.02.2016
Odgovor:
Občini je v interesu, da se v Slovenski vasi razvija gospodarstvo, zato je z dopisom pozvala Ministrstvo za obrambo, da čim prej pričnejo s pravno formalnimi postopki, ki so potrebni za prodajo transformatorskih postaj družbi Elektro Celje d.d. in s tem omogočijo obstoječim in potencialnim podjetnikom normalno poslovanje in razvoj.

Pripravila: Suzana Ogorevc, strokovna sodelavka

Župan – odgovor:
Tu moram dati ustni odgovor, saj gre v tem primeru za precej čudno stvar. Prvič za to podjetje sploh nisem slišal, niti se ni nobeno javilo. Drugič, koliko jaz vem, problem ni v elektriki, saj smo tam celo uredili elektriko za podjetje Polymobil, razen če ne gre za hčerinsko firmo. Dejstvo pa je, da nam podjetje Polymobil v letošnjem letu še ni nič plačala in bomo verjetno morali iti v prekinitev pogodbo. Dejansko moram povedati, da podjetnik, ki se ne pride direktno na občino pozanimati in preko svetniških skupin išče odgovore, da imam glede tega precej slabe občutke. Ni bil problem z elektriko in povedati je potrebno, da v primeru, če bi mi dali na Elektro Celje elektriko, bi to pomenilo, da bi oni morali plačevati kot novi priključek. Slovenska vas, ki je bila MORS-ova, je že imela elektriko od prej in ni bilo potrebno, da se na novo priključi, ampak so dejansko samo priklopili nazaj na obstoječe stanje. Kar pomeni, da so bili tudi bistveno nižji stroški kot bi bili, če bi se nekdo na novo priključil in bi bil ta transformator predan Elektro Celje.

Alenka Laznik – odgovor:
To kar je župan povedal, velja za naš poslovni prostor. Težava je mogoče za ostale, ki so v tej coni, ker so transformatorske postajo še vedno v lastništvu MORS in ni še prišlo do primopredaje. Elektro pa ne bo posodabljalo vse dokler lastništvo ne bo njihovo. V tem je težava. Občina malo težje pomaga pri tem razmerju. Smo sicer že urgirali, ko smo urejali elektriko za našega najemnika, ampak žal nismo mi lastniki.

Župan – odgovor:
Prosil bi, da pride podjetje na občino, da ga sploh spoznamo, da vidimo kdo je ta podjetnik.

Anton Zorko:
Gre za podjetnika, ki je lastnik MB opreme, ki ima nekaj zaposlenih v Jesenicah na Dolenjskem, Božičnik in ki bi želel to tukaj tudi delati. Predlagali smo tudi, da se oglasi, če ste to preslišali.

Župan – odgovor:
Prav, z njim pa smo se že pogovarjali in kolikor vem ima svoje objekte v starem Begrosu v Slovenski vasi. Se bomo z njim še pogovorili.

Anton Zorko:
Menim, da pri tem lastništvu lahko občina pomaga.

7. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Brežice – 2. obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

Sprejeti akti:

8. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o socialno varstvenih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Brežice – skrajšani postopek.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

9. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova – skrajšani postopek.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

10. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Brežice – skrajšani postopek.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

11. Odlok o spremembi Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Brežice – skrajšani postopek.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

12. Odlok o spremembi Odloka o javni razsvetljavi v Občini Brežice – skrajšani postopek.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

13. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Brežice – 1. obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

14. Predlog Odloka o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Brežice. – 1. obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

15. Sklep o prekategorizaciji občinskega stanovanja.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

16. Sklep o dopolnitvi letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Brežice za leto 2015 – št. 4.

Gradiva:

Sprejeti sklepi: