Vabila na seje OS

20. seja Občinskega sveta občine Brežice
Datum in ura:
 18.09.2017 ob 16:00
Možnost postavljanja vprašanj:
 18.09.2017 do 20:00
Lokacija:
 Sejna soba na Gubčevi 10a, Brežice.

Vabilo:

Vabilo 20. seja

OBVESTILO O ZAKLJUČKU 20. SEJE OBČINSKEGA SVETA

 

20. seja Občinskega sveta občine Brežice bo v ponedeljek, 18.9.2017 ob 16.00 uri, v sejni sobi na Gubčevi 10a, Brežice.

 

Obvestila in odgovori občinskim svetnikom:

Odgovori na pobude in vprašanja

 

Stališča in predlogi delovnih teles

Točke dnevnega reda

1. Potrditev zapisnika 19. redne seje Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

2. Poročilo o opravljenih nalogah po zadnji seji sveta ter o izvrševanju sklepov sveta.

Gradiva:

3. Določitev dnevnega reda.

4. Kadrovske in mandatne zadeve:
4.1 Sklep o podaji soglasja k imenovanju direktorja JGZ Letalski center Cerklje ob Krki.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

5. Sklep o podelitvi priznanj Občine Brežice za leto 2017.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

6. Pobude in vprašanja.




Izpraševalec: Marija Levak (SLS)

Vprašanje/pobuda: Veliko se v medijih govori o situaciji v Sečovljah in Beli Krajini, da pa so tovrstne težave z državno mejo tudi pri nas v Brežicah pa v medijih ni zaslediti. Po razsodbi arbitražnega sodišča poteka meja med Slovenijo in Hrvaško na našem območju po katastrskih mejah. Vaščani Rigonc so me opozorili, da preko Sotle, na slovenskem katastrskem območju, živi družina Rogale Nade na hišni številki Rigonce 43. Na tej hišni številki je elektrika, voda in telefon iz Slovenije, nimajo pa dostopa. Tako niti poštar ne more vročiti pošte na omenjen naslov, niti prinesti položnic za te stroške. Sprašujem, če na Občini kaj razmišljate v tej smeri in ali potekajo kakšne aktivnosti. Dajem pobudo, da Občina Brežice prične z aktivnostmi za izgradnjo mostu preko reke Sotle, po naši katastrski občini, in s tem poveže družino Rogale s Slovenijo, hkrati pa omogoči lažji dostop in možnost obdelave slovenskih kmetijskih zemljišč v k.o. Rigonce, ki so preko Sotle in v trenutni situaciji težko dostopna zemljišča. Vemo, da je preko mejnega prehoda Rigonce kmetovanje nerentabilno. - Marija Levak (SLS) 02.10.2017
Odgovor:
Tudi na Občini Brežice smo v zvezi s tem vprašanjem, v preteklih letih že večkrat prijavljali investicijo na razne državne razpise za reševanje obmejnih problemov, vendar projekt ni bil podprt. Od države pa pričakujemo, da bo v zvezi z uveljavitvijo arbitražne odločitve o določitvi meje s Hrvaško zagotovila tudi potrebna sredstva za reševanje dostopnosti za slovenske državljane po slovenskem ozemlju.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Mag. Andrej Vizjak (SDS)

Vprašanje/pobuda: Podajam pobudo po zgledu turističnega nageljna in bodeče Neže. Bila je nagrada in bila je palca. Po tem zgledu in tudi zaradi tega, ker je to potrebno, predlagam oz. dajem pobudo občinski upravi, da prouči predlog, da se Odlok o nagradah in priznanjih Občine Brežice nadgradi tudi s kategorijo »nezaželen« v občini Brežice. Gre za opredelitev posameznika kot nezaželen v naši občini. Gre za največje škodljivce naše občine, ki praviloma niso iz naše občine. Častni občani so lahko tudi posamezniki, ki so prispevali za ogled naše občine v državnem in mednarodnem prostoru. Nekateri se precej trudijo tudi škodovati naši občini in so škodljivci naše občine in bi morali biti nezaželeni. S podelitvijo tega statusa se lahko tudi popravijo, ko se pogledajo v ogledalo in vidijo, da res delajo napake. O tem, kaj je škodljivo, bi lahko arbitrirali, vendar najmanj kar je, je to, da se ne držijo podpisanih pogodb, sprejetih zakonov in podzakonskih aktov oz. predpisov, ki so v korist razvoju te občine. Kot izvršna veja oblasti jih ne spoštujejo in nam delajo škodo. Temu se lahko simbolno upremo s takšnim poimenovanjem. Za »nagrado« jim lahko damo brezplačno bivanje na Brežiškem golem otoku. Na Brežiškem jezeru imamo goli otok. Zadeva je relativno zanimiva in poučna. Danes smo slišali župana, da kljub nekaj letnemu prizadevanju, da bi dobili, to kar je bilo naše in je bilo brezplačno predano državi, stari dom upokojencev, da bi ga dobili nazaj za družbeno potrebne namene. Lahko bi dobili celo evropska sredstva za ureditev bivalnih enot, nekaj za družbo oz. občino koristnega. Obljube so že bile, a ni realizirano. Tu je ena kandidatka. O tem bi se pogovorili in na občinskem svetu to izglasovali. Predlagam, da bi to imenovanje bilo z 2/3 večino občinskega sveta kot so spremembe občinskega statuta. Še imamo kakšno kandidatko oz. kandidata. Jure je dobro povedal, o tem smo se pogovarjali tudi na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glede razvoja civilnega letališča. Pred letom in pol je bil sestanek na letališču. Obljubljeno je bilo marsikaj. Sprejeti so bili tudi sklepi sestanka, od katerih se ni, z izjemo enega, in to negativno za občino, realiziran noben. Sprejeto je bilo, da bo sklenjena pogodba o razvoju letališke dejavnosti med Javnim gospodarskih zavodom. Pogodba je bila sklenjena v škodo zavoda, ker se mu je omejilo številne letalske dejavnosti, a je bilo to za javni zavod vzemi ali pusti. Če bi pustil, bi to pomenilo, da sploh ne bi mogli delovati in bi že zdavnaj moral biti zunaj ograje. Raje so sprejeli tisto kot nič in se je s tem zelo omejilo njegovo dejavnost. Na sestanku so bili prisotni trije ministri, sklepi so bili sprejeti. Vsi so se s tem strinjali. Obstajajo medijski zapisi. Obljube so bile, da bo to zdaj državni projekt, uvrščen tudi v nabor projektov za razvoj občine Brežice in objavljen na spletni strani Invest Slovenija. Nič od tega se ni zgodilo. Da ne govorimo o številnih protokolih, ki jih je občina v preteklosti že podpisala z državo in se ne uresničujejo. En takšnih protokolov je tudi vrbinska cesta. Občina Krško je celo iztožila državo za tri milijone EUR, ker niso spoštovali podpisanih dogovorov. Imamo še nekaj takšnih primerov, ko se država ne drži zakonov in podpisanih pogodb. Mislim, da lahko na simbolni način izrazimo protest z imenovanjem takšnih ljudi, ki so odgovorni za to, kot nezaželeni v občini Brežice. Predlagam občinski upravi, da ta predlog prouči in se do tega opredeli. - Mag. Andrej Vizjak (SDS) 02.10.2017



Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Naša komunala je pred nekaj leti pričela z zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi v našem kraju. Ob cesti so puščene te nove cevi, ki že nekaj let štrlijo v zrak. Zanima me, kdaj bo sledilo nadaljevanje obnove tega omrežja in kdaj bo prišlo do priklopa na to omrežje. - Ivan Urek (ROK) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Gre za investicijo občine, ki bo morala nadaljevati s tem projektom in ga vključiti v proračun za naprej. Treba bo zagotoviti sredstva. Preverimo kako daleč smo s so zadevo in koliko denarja rabimo za to.

Odgovor:
Cevi, ki so puščene iz terena na relaciji Kapele – Župelevec so večinoma cevi od optičnega omrežja, katerega je gradil Telekom Slovenije. Po pogovoru z njihovim predstavnikom g. Marjanom Možino, je na tem območju v teku izvedba priključevanja uporabnikov na optično omrežje. Prejeli so nekje okrog 100 vlog. Za vse preostale, ki se ne bodo priključili v tem trenutku oz. niso podali vloge za priključitev pa se bodo cevi porezale, da ne bodo več vidne. Kar se tiče prevezave vodovodnih priključkov na novozgrajen vodovod, se bo hkrati z investicijo izvedbe optičnih priključkov na tem območju izvajala tudi prevezava obstoječih vodovodnih priključkov na novozgrajeno vodovodno cev.

Pripravil: Dejan Rostohar, višji svetovalec



Izpraševalec: Jurij Pezdirc (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: 1. Ob imenovanju Jureta Tomšeta za direktorja Javnega gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki smo se z njim na KMVVI pogovorili, da se stari problemi nadaljujejo in da se pojavljajo tudi novi v odnosu med lokalno skupnostjo in Letališčem Cerklje ob Krki, Ministrstvom za obrambo in državo Slovenijo. Povedal nam je, da še vedno velja, da mora biti 72 urna napoved preletov. To pomeni, da vsi, ki bi želeli prileteti na Letališče Cerklje ob Krki, se mora 3 - 4 dni prej najavit in enako tudi odjaviti. To je za turizem in gospodarstvo nemogoče. V tem primeru je tako kot da letališča ne bi imeli. Delovni čas je do 16. ure, kljub temu, da imamo poleti pogoje, da letimo od jutra do večera. Letos so imeli povpraševanje BMW-ja in Mercedesa, ki so bili v Revozu, da bi na pisti lahko imeli pregled in zmožnosti njihovih avtomobilov, hitrosti, ki je vse v normalnih okvirjih. Letališče Cerklje ob Krki jim pa niti ne odgovarja na njihova vprašanja. Gospa ministrica, ki je bila tu leto dni nazaj, ko smo ji v imenu občine predstavili naše probleme je rekla, da ne vidi v tem težav in da bodo to zadevo rešili. Da ne govorim o gospodarski coni, ki se na nek način niti ne razvija, niti ne daje na splet Ministrstva za gospodarstvo kot en ključnih projektov. Zdaj lahko ugotavljamo, da je na Letališču Cerklje, na civilnem delu, razvoj turizma, podjetništva in gospodarstva, onemogočen. Odločiti se moramo. Ko smo ministrstvu in letališču ugodili, da naredijo kar so naredili in da je to baza tudi Slovenske vojske, slovenske aviacije in baza za Nato, so nam takrat pozitivno pritrjevali, da bodo upoštevali vse želje lokalne skupnosti. Če pogledamo primere dobrih in slabih praks, na primer Aviano, ki je največja Nato baza v tem delu Evrope, tam pa ni nobenih težav z lokalno skupnostjo, s preletom avionov, takšnih in drugačnih. Izvem, da se Jure Tomše bori z njimi in da se tudi občina skuša pogovarjati. Nekaj je potrebno tu narediti. Imamo situacijo kjer smo nepomembni. Pomembni bomo samo, ko bodo zopet prišli k nam in bodo nekaj potrebovali. Predlagam županu, da naredi eno komisijo z jasnimi in z razpravo ali z izredno sejo ali s točko na dnevnem redu tega občinskega sveta, kjer bi ta komisija in strokovne službe občine z vsemi nami dobili točna določila, kaj je »higienski minimum«, ki si ga želimo v tej lokalni skupnosti in katere vse vsebine želimo razvijati in jih bomo razvijali skupaj z njimi. Predlagam, da gre to na naslednjo sejo, če ne bo sklicana izredna seja občinskega sveta.

2. Brežiško jezero. Strinjam se z Igorjem in ime mi je odlično. Upam, da ne bo kdo predlagal Brežiško morje, ker vsi govorijo o Brežiškem morju in da ne bodo na Geodetski upravi na koncu tri pobude. Pobude so dobre. Strinjam se z Igorjem, da je ime pravo. Ključna zadeva je kaj bomo mi lahko počeli na tem jezeru. Če bomo omejeni, tako kot Krško, potem je to jezero dokaj neuporabno. Pozivam strokovne službe občine Brežice, da preverijo kako imajo to narejeno na treh jezerih, in sicer Gardsko jezero - Italija, Vrbsko jezero – Avstrija in Jarun – Hrvaška. Sam sen zadevo že preverjal. Imajo širok spekter možnosti. To naj bo tudi osnova za odlok in pregovore ter pogovore z državo.
- Jurij Pezdirc (Lista SONCE) 02.10.2017



Izpraševalec: Marija Levak (SLS)

Vprašanje/pobuda: Veliko se v medijih govori o situaciji v Sečovljah in Beli Krajini, da pa so tovrstne težave z državno mejo tudi pri nas v Brežicah pa v medijih ni zaslediti. Po razsodbi arbitražnega sodišča poteka meja med Slovenijo in Hrvaško na našem območju po katastrskih mejah. Vaščani Rigonc so me opozorili, da preko Sotle, na slovenskem katastrskem območju, živi družina Rogale Nade na hišni številki Rigonce 43. Na tej hišni številki je elektrika, voda in telefon iz Slovenije, nimajo pa dostopa. Tako niti poštar ne more vročiti pošte na omenjen naslov, niti prinesti položnic za te stroške. Sprašujem, če na Občini kaj razmišljate v tej smeri in ali potekajo kakšne aktivnosti. Dajem pobudo, da Občina Brežice prične z aktivnostmi za izgradnjo mostu preko reke Sotle, po naši katastrski občini, in s tem poveže družino Rogale s Slovenijo, hkrati pa omogoči lažji dostop in možnost obdelave slovenskih kmetijskih zemljišč v k.o. Rigonce, ki so preko Sotle in v trenutni situaciji težko dostopna zemljišča. Vemo, da je preko mejnega prehoda Rigonce kmetovanje nerentabilno. - Marija Levak (SLS) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Primer poznamo. Dejstvo je, da je kar veliko zemljišč preko Sotle. Ministrstvo smatra, da je ta meja po katastrskih občinah za njih nesporna in če bo prišlo do uveljavitve, da bo ta meja ostala takšna. Pred leti je že bila pobuda, da bi ministrstvo sofinanciralo most in bo potrebno, v primeru, da bo prišlo do arbitraže, potrebno narediti most po našem ozemlju, v Rigoncah na koncu vasi, kajti gre tudi za precejšnjo kvadraturo zemljišč. Po katastru je občina Brežice v Ključu do prvih hiš. Celo vrtovi prvih hiš so na našem. V primeru, da bomo uporabljali star kataster, bomo morali Slovenci kot dobri gospodarji zgraditi most in omogočiti normalno življenje našim občanom.



Izpraševalec: Igor Zorčič (SMC)

Vprašanje/pobuda: 1. Več krajanov oz. občanov Brežic sprašuje kdaj bo obnovljena Bizeljska cesta. Pritožujejo se nad tem, da je številna občinska infrastruktura obnovljena, gradi krožišča, medtem ko je glavna cesta v mesto Brežice poškodovan in potrebna obnove.

2. Krajani Drameljška pravijo, da se že 3 leta neuspešno prizadevajo za sanacijo občinske poti, sicer poti, ki vodi do naslova Drameljšek 21. Gre za del ceste, ki jo odnaša plaz. V mesecu aprilu so poslali pobudo glede tega na občino, a niso prejeli nobenega odgovora. Moje zadnje obvestilo je, da naj bi bila neka delegacija iz občine v mesecu septembru pri teh krajanih. Zanima me časovnica popravila te ceste glede na to, da je dejansko v zelo slabem stanju.
3. Pobuda za poimenovanje akumulacijskega jezera ob hidroelektrarni Brežice v Brežiško jezero. Prej smo poslušali razne argumente, vsak izgovor je dober, da se zadeva ne uvrsti na občinski svet. Žalosti me, da ste občinski svetniki glasovali proti temu, da bi sami odločali o temu. Župan predlaga, da bi občinska uprava podala pobudo. Moja pobuda gre v smeri, da se to jezero ne imenuje Krško jezero, Sevniško, ampak da se imenuje Brežiško jezero. Če bo občina oz. občinska uprava dajala neke pobude na Geodetsko upravo, ker potrebno je dati samo pobudo, takšno kot sem jo predlagal v sklepu, ki ga imate vsi na mizi. Moja pobuda gre v smeri, da se to jezero imenuje Brežiško. Žal mi je, da o tem ne boste odločali vi vsi, ampak da bo o tem odločal ne vem kdo in bo o tem spraševal še Krčane, Sevničane - Igor Zorčič (SMC) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Kot pravnik bi moral vedeti, da se na dnevni red poda gradivo v skladu s postopkom, katerega bo predhodno morala obravnavati tudi Statutarno pravna komisija, katere predsednik si in na koncu bo o tem odločal občinski svet. Pobuda bo šla naprej iz občine na Geodetsko upravo, s pripisom, da gre za tvoj predlog in za poimenovanje v Brežiško jezero.

Glede Bizeljske ceste, le-to imamo v proračunu za leti 2017 in 2018. V letošnjem letu kot sem povedal že v poročilu, urejamo kanalizacijo, ki jo oblačimo. Izbrani izvajalec je KOP, ki zadevo že zaključuje. V naslednjem letu, če bomo imeli denar, je predvideno, da se cesta uredi v skladu s strategijo prometa, s kolesarsko stezo. Slutim kaj se namiguje. Kot sem že povedal imamo veliko občino in niso samo Brežice. Imamo tudi Čatež, Krško vas, Bizeljsko, Dobovo, Globoko, Veliko Dolino in vse ostale kraje… Proračun sprejemate občinski svetniki in ne župan. Občinski svet sprejme vedno kompromisni predlog, da se dela po vseh krajih. Vprašanja zakaj se nekaj dela tu in zakaj ne tam, bi morali spraševati na seji, na kateri se sprejema proračun.

Drameljšek je podobna stvar kot še drugod. Ljudje, ki so prišli iz drugih krajev si želijo asfalt in pričakujejo, da bo občina gradila ceste. Vse investicije, ki jih delamo so v proračunu in ste jih vi sprejeli. Proračun ste sprejeli soglasno in takrat ni nihče rekel, da je v kateri krajevni skupnosti oz. v kateri vasi to ne bi bilo potrebno. Če boste v proračunu za leto 2018 tako odločili, da bomo delali samo v Brežicah in nikjer drugje, v redu ali pa da delamo samo v Krški vasi. Bodimo realni, saj je občina velika in je povsod potrebno delati. Denarja imamo vsako leto manj. 2 milijona EUR imamo manj sredstev, ker nam je država prihodke zmanjšala, s tem da nam je povečala približno za milijon EUR dodatnih stroškov zaradi kolektivnih pogodb in vsega ostalega, kar tudi ne bi bilo nič narobe, če bi nam za to dali dodaten denar. Vsako leto imamo za cca 3 milijone EUR investicij manj, kar je za cca 10 takšnih cest manj kot je Bizeljska cesta. V 4-ih letih, kar so nam zadnje vlade vzele, bi lahko imeli za 12 milijonov EUR več investicij in bi lahko imeli marsikje pločnik ali kolesarsko stezo ali še kaj narejenega. Spoštovani svetniki in g. Igor, če bi se tako borili še, da bi imeli prihodke v občinah, bi imeli tudi veliko več investicij po krajih.

David Flajnik – odgovor:
Začetek obnove Bizeljske ceste je predviden še v letošnjem letu, vsa dela pa naj bi bila dokončana do konec maja 2018.

Plaz Drameljšek je bil evidentiran v preteklem letu, a ni bil prioriteta št. 1. Prioritetno rešujemo stanovanjske stavbe in ceste, ki niso prevozne. Ta cesta je prevozna, kar sem se osebno prepričal z ogledom na terenu. Odstranili smo poškodovan asfalt in nasuli z gramozom. Plan je, da se plaz sanira letos v septembru ali v prvi polovici oktobra.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)

Vprašanje/pobuda: Pred časom smo v krajevni skupnosti ob cestah obsekali vse veje, ki so na javnih poteh in kjer lastniki temu niso nasprotovali. Zanima me ali imamo glede tega odlok. Sami lastniki bi morali za to poskrbeti. Nekateri lastniki tega posega niso dovolili, češ da imajo sadno drevje. Veje pa kljub temu visijo čez cesto in poškodujejo vozila, ki vozijo mimo in to se mi ne zdi prav. Ne vem, kdo točno mora skrbeti za to. Ali morajo to urejati krajevne skupnosti ali vzdrževalci javnih poti ali lastniki, ki imajo drevesa ob cesti posajena? Zanima me zakaj imamo in plačujemo prekrškovni organ. Mislim, da ni prav, ko ob vsakoletnem poročilu naštejejo nekaj tisoč primerov statičnega prometa, da so obvestili, pregledali.. Opazujem jih včasih v Brežicah, ko vedno hodita po dva skupaj. Mislim, da je to nepotrebno. Prav bi bilo, da gre prekrškovni organ tudi na teren in ugotovi takšne stvari, še posebej, če imamo takšen odlok, ki lahko take lastnike opozori. Komunala Brežice mi je poslala dva dopisa, da ne bo odvažala več smeti, ker je na nekaterih cestah res tako vejevje, da jim uničuje njihova vozila. Zato smo tudi pristopili k sanaciji tega vejevja. Prepričan sem v to, da obstaja pravilnik oz. odlok, katerega bi moral prekšrkovni organ, ki ga nismo ustanovili samo zaradi statičnega prometa, da rešuje tudi takšne in podobne stvari, tudi odvodnjavanje od stanovanjskih hiš, ko teče po cesti. Na koncu se zgodi, da cela vas spelje odvodnjavanje na cesto in na koncu ob nalivih teče potok po cesti. - Marijan Žibert (ROK) 02.10.2017
Odgovor:
Občina Brežice ima v koncesijski pogodbi za redno vzdrževanje lokalnih cest tudi postavko za obrezovanje oz. obsekovanje zaraščenosti – grmovja ob lokalnih cestah. Dela se izvajajo po potrebi. Kadar gre za obsekovanje grmovja izven naselij po navadi ni nobenih problemov. Se pa pojavijo v naseljih pri obrezovanju sadnega in okrasnega drevja in grmovja. V takih primerih pa zadeve poslikamo in posredujemo Medobčinskemu inšpektoratu, ki lastnika opozori in mu da nalog, da zadevo uredi v določenem roku.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Aleksander Gajski (SDS)

Vprašanje/pobuda: ustno in iz pisne priloge:
1. V letošnjem juliju smo bili priča prometne nesreče s smrtnim izidom na križišču LC 191142 in t.i. »piste« v lasti MORS-a, med naseljema Črešnjice in Hrastje pri Cerkljah. Od tedaj do danes sem bil obveščen še o dveh dodatnih »izjemno kočljivih« srečanjih na tem istem križišču, na srečo brez kakršnihkoli posledic. Večina uporabnikov steze, ki jo upravljata AMD Gaj in AŠ 2005, ni iz lokalnega okolja in ne pozna prometnega režima v tem križišču. V izogib podobnim tragičnim nesrečam pozivam Občino Brežice, da se sestane s predstavniki MORS-a in AŠ 2005, da najdejo možne varnostne rešitve in jih v najkrajšem možnem roku tudi implementirajo. V preteklem tednu je predsednik AŠ 2005 predstavil aktivnosti v zvezi s stezo v Gaju na izredni seji KS Cerklje ob Krki. Opozoril sem ga na omenjeno problematiko. Strinja se, da je zadevo potrebno urgentno urediti, saj dve vrsti avtomobilskih pnevmatik, ki so bile postavljene cca. tri tedne po nesreči, ne zagotavljajo potrebne varnosti. Pobuda gre v smeri, da se Občina Brežice, AŠ 2005 in MORS sestanejo in zadevo preverijo ter če je potrebno, da se posvetujejo tudi s prometnimi strokovnjaki, da vidijo možnosti za vzpostavitev višje prometne varnosti za vse udeležence.
2. Na pretekli seji je bila izpostavljeno slabo stanje lesenega mostu čez reko Krko v Cerkljah ob Krki. Kritike na račun le-tega s strani tamkajšnjih prebivalcev še kar ne pojenjajo, saj je kljub temu, da je bil pet dni v juliju in nato še dva dni na začetku avgusta zaradi sanacije zaprt, njegovo stanje še vedno skrb vzbujajoče. Delavci CGP-ja so sicer zamenjali del poškodovanih deščic na mostu, a so to naredili zelo površno, saj je na mostu še vedno kar nekaj lukenj. Še večji problem pa so nekaj časa predstavljali žeblji, zaradi katerih naj bi si nekateri takoj po ponovnem odprtju celo predrli pnevmatike na avtomobilu. Problem je tudi ograja, ki je na določenih mestih še vedno poškodovana in le za silo sanirana. Most po »sanaciji« ni nič kaj v boljšem stanju kot pred njo, verjetno celo v slabšem. Marsikdo se sprašuje, kje je bil tukaj nadzornik, ko se je most obnavljal, in kako so ga lahko v takem stanju sploh ponovno odprli. Občinske službe naprošam, naj še enkrat preučijo stanje mostu in poskrbijo, da bo saniran tako, kot je treba, četudi bo zaprt dlje časa. Izpostavljam predvsem vprašanje nadzora opravljenih del.
3. Leseni most na Borštu se vse bolj poseda, a se čez njega še vedno peljejo predvsem avtomobili, čeprav z obeh strani mostu že skoraj dva meseca stojita prometna znaka, ki vsem motornim vozilom prepovedujeta vožnjo po njem. Verjamem, da večina znakov sploh ne opazi, če pa že, jih pa ne upošteva. Občino pozivam, naj tudi v tem primeru nekaj ukrene, da se ne bi slučajno pripetila kakšna nesreča. V premislek kaj je tu še mogoče storiti.
4. Prebivalci Župeče vasi imajo ob Krki precej veliko travnato površino (javno dobro), ki jo domačini imenujejo \"gmajna\", ki jo že leta redno vzdržujejo. Postavljena so tudi igrala ter rekviziti za nogomet in odbojko. Tako se domačini v poletnih mesecih kopajo v Krki, otroci pa lahko uporabljajo omenjene naprave. V lanskem in tudi v letošnjem letu pa so poletne mesece na gmajni ob Krki preživljali Romi, in to na takšen način, da so se z osebnimi vozili in kombiji pripeljali kar po gmajni do Krke, na travo položili svoje jogije, ostanke hrane in druge odpadke metali kar v Krko ali koruzo. Brez dovoljenja so uporabljali čolne domačinov, verbalno grozili domačinom, naj se umaknejo, saj da oni tukaj lovijo ribe ipd. Takšnega početja domačini nikakor ne bomo več tolerirali, saj se v poletnih mesecih predvsem družine z otroki ne upajo več na Krko. Poleg tega pa je z gmajne odprt pogled na domačije in vrtove in s tem priložnost za tatvine, in so to poletje bili opaženi kombiji, ko so ob 23.uri zapuščali gmajno. Vaščani so nekajkrat klicali na policijo, ki je sicer prišla, a so bili nemočni, saj jim dostopa do voda - reke Krke - ne smejo in ne morejo prepovedati. Edino, kar je nedovoljeno, je vožnja po omenjeni gmajni oz. po travnatih površinah, kjer ni nobene javne poti. Ovir oz. rampe pa ni dovoljeno postaviti. Policija je Rome na licu mesta sicer opozorila, naj umaknejo svoja vozila z gmajne, saj vožnja tam ni dovoljena. Ti so to v tistem trenutku sicer upoštevali, a ko so policisti odšli, so svoja vozila ponovno pripeljali nazaj. Vaščani želijo tablo za prepoved vožnje s pripisom \"Dovoljeno za lastnike in najemnike zemljišč\", kakršna je v Cerkljah. Pred leti so pri kopališču v Cerkljah imeli enake težave, sedaj je situacija boljša. Ker je situacija v Župeči vasi podobna predlagajo postavitev dveh takšnih tabel. Prvo na poti do Krke sredi Župeče vasi (Zorič Stanko), drugo pa v Cerkljah (Drežnjak Ivan), od koder je prav tako možen dostop do gmajne mimo vseh njiv in travnikov, ki so v lasti vaščanov. - Aleksander Gajski (SDS) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Glede Gaja bi moral AŠ 2005 urediti te stvari in ob tem me preseneča, kdo jim je dal dovoljenje, da ob tem ni bilo potrebno urediti križišča in poskrbeti za varnost. Predsednika AŠ 2005 bomo poklicali in se z njim tudi pogovorili. Pozvali smo jih, da pripravijo program prireditev in da jih damo na občinski svet. Ena od osnov je, da bi moral za prireditve na mobikrogu pridobiti soglasja občine oz. lokalne skupnosti. Zaenkrat smo jih pozvali, da nam pripravijo celoletni program. Občinski svet mora to potrditi, saj je neodgovorno, da to prenašajo na župana ali občinsko upravo.
Kar se tiče mostu, ne morem reči, da gre za nekvalitetno delo. Most je bil saniran pred 10-imi leti. Vemo, da leseni mostovi ob obremenitvah, ki jih imamo, ne zdržijo leta in leta, zato bo most potrebno sanirati. Sanacija bo izjemno draga, cca 150.000 EUR. Razmisliti bo potrebno kako ponovno sanirati. Vedeti je potrebno, da pri vseh teh traktorjih in ostalih pripomočkih, da se leseni mostovi hitreje uničijo.

Glede romske problematike bomo videli kaj lahko naredimo. Vemo, da je kar precej problematična. Za table bomo videli, če lahko še kaj naredimo tam. Bomo pozvali tudi krajevno skupnost, da podajo svoje konkretne predloge.

1. O nesreči smo bili obveščeni tudi s strani Policije, ki je predlagala postavitev dodatne vertikalne in horizontalne signalizacije. Prav tako se je na nas obrnila Javna agencija Agencija RS za varnost prometa, ki bi nam rada predstavila ugotovitve iz omenjene prometne nesreče. V prvi polovici oktobra se bomo sestali z omenjeno agencijo in se dogovorili o potrebnih ukrepih.

2. Most v tem času ni bil saniran ampak so se opravljala vzdrževalna dela. V okviru rednih vzdrževalnih del je bil popravljen parket mostu in dodatno pritrjena ograja. Poškodbe vozišča oz. parketa so posledica suše v poletnih mesecih zaradi narave lesa. Trenutno se most redno pregleduje. V krajšem času bo potreben tudi večje obnove, za kar je potrebno zagotoviti sredstva v naslednjih proračunih.

3. Podobno kot na mostu v Cerkljah se je tudi na Borštu popravil parket na vozišču in pritrdila ograja. Most je prevozen z omejitvijo skupne mase na 1,5 t. Prav tako se tudi ta most redno pregleduje in vzdržuje.

4. Kar se tiče groženj, odtujitve čolnov ter tatvin kmetijskih pridelkov je za to pristojna Policija. Občina lahko po dogovoru s krajevno skupnostjo na javnih poteh postavi prometno signalizacijo, ki prepoveduje vožnjo oz. jo dovoljuje le npr. lastnikom, najemnikom….Občina pa nima drugih pristojnosti kot npr. prepoved zadrževanja za določene osebe, saj gre za javno dobro, ki ga lahko pod enakimi pogoji uporabljajo vsi.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)

Vprašanje/pobuda: Moja pobuda oz. vprašanje se nanaša na težavo, ki smo ji bili priča pred kratkem ob prodaji občinskega premoženja. Konkretno gre za primer, ko smo pri prodaji zemljišč ali premalo seznanjeni z obrazložitvijo po katastrskih številkah, ki se prodajajo ali pa gre za javna dobra. Kar nekaj svetnikov nas je potrdilo odprodajo zemljišča, a se mogoče niti zavedali nismo, da smo ob tem določenim uporabnikom tiste ceste, naredili ne malo težav. Zadeva je šla mimo. Pobuda je namenjena temu, da se v bodoče, ko se prodaja zemljišča ob javnem dobru oz. javno dobro, v postopek vključi tudi bližnje prebivalce, da se imajo možnosti izreči o tem. Tako imamo tudi malo več informacij, da vemo o čem se odločamo ter da ne naredimo neumnosti kot smo jo v tem primeru. - Stanko Tomše (SMC) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Tu ne gre za neumnost občine oz. nas. V primeru, da ta parcela ne bi bila občinska, ampak bi bila last katerega izmed nas, bi rekel, da smo naredili čisto prav. V tem primeru ni šlo za javno dobro, ampak za občinsko parcelo, ki jo je eden izmed sosedov želel odkupiti. Kasneje se je izkazalo, da so parcelo drugi sosedje uporabljali oz. uzurpirali za svoje namene. Če bi nekdo izmed nas kupoval privatno parcelo, bi rekel, da ni neumnost, saj je on tudi svoje prodal. Res pa je, da bi lahko lastnik, ki je to našo občinsko parcelo leta in leta uporabljal, kot dober gospodar, prišel do nas in povedal, da bi jo rad odkupil, če jo že uporablja. Na žalost se je to šele kasneje izvedelo. Parcelo, ki smo jo mi prodali, so jo uporabljali drugi za svoje namene. Problem je v nas občanih, da si svoje stvari ne uredimo oz. da leta in leta uporabljamo tujo parcelo.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: Iz pisne priloge:
3. V KS Dobovi imamo krasno cestišče skozi center, krajani, zlasti ranljiva skupina prebivalcev, me večkrat opozarjajo, da je potrebno čez prehod za pešce zelo, zelo previdno, ker vozniki kljub opozorilni tabli \' VI VOZITE\', zelo radi pritisnejo preko 70km/h. Tudi kolesarjem npr. sploh več ni varno normalno prečkati cestišča, ne glede na prednost v smeri iz kolesarske steze proti prehodu za pešce, največkrat je potrebno ustavljanje, ker le redki vozniki spoštujejo omejitev, zlasti še iz smeri iz železniškega podvoza proti Brežicam. Da bi vozniki vozili po predpisih, da se ne bi več dogajale nesreče, kot se je to pripetilo pred 1 tednom, predlagam kot edino možno rešitev, postavitev t.i. \'ležečih policajev \', pred prehodoma za pešce pri pekarni Klemenčič in pri gostišču Katič. Glede na to, da gre za državno cesto, dajem pobudo po posredovanju problematike pristojnim na državnem nivoju.

4. Naj omenim, da sem v letu 2016 večkrat poklicala za odpravo napak javne razsvetljave, ki so bile dokaj hitro opravljene. Tokrat me je poklical krajan iz KS Dobova, me opozoril, da odprava napak na JR v zadnjem času traja tudi več kot 14 dni. Prosim preverite pri koncesionarju.
5. Smo turistična, tudi kmetijska občina, za to je protipoplavna varnost naselij Krška vas, Velike Malence, Čatež ob Savi, Mostec, Loče, Mihalovec in Rigonc, izrednega pomena. Prebivalcem v tem koncu Slovenije je potrebno čim prej omogočiti normalno življenje in razvoj, sicer ne bo razvojnih priložnosti turizma in kmetijstva. Krajane omenjenih naselij, tudi ostale občane zanima, kdaj lahko pričakujejo protipoplavno zaščito, varnost na tem področju?
6. Kdaj krajani Mosteca lahko pričakujejo izgradnjo pločnika v Mostecu?

7. Ali je že izbran izvajalec del za sanacijo cest po migrantski krizi v KS Dobovi?

8. Občane zanima ali je kaj napredka v zvezi z načrtovano povezovalno cesto med Brežicami in Krškim?

9. Zanima me, ali bo v občini zaživel, na prejšnji seji omenjeni, večgeneracijski projekt \'SOPOTNIK\', ki temelji na prostovoljcih, ki starostnike vozijo po opravkih ? Če ja, v kateri fazi je? - Tatjana Močan (SDS) 02.10.2017
Odgovor:
3. V oktobru oz. novembru 2017 bomo izvedli analizo prometa oz. hitrosti na tem odseku (tabla »vi vozite« beleži prometne tokove), ter se nato odločili kako nadaljevati postopke.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

4. Opravili smo sestanek s koncesionarjem glede vzdrževanja omrežja javne razsvetljave. V letošnjem letu je ob gradnji gospodarske infrastrukture večkrat prišlo do poškodovanja omrežja javne razsvetljave, kar je imelo za posledico, da niso delovale celotne linije javne razsvetljave. Odprava takšnih napak pa zahteva precej časa. Prioritetno so se reševale obsežnejše okvare in ne menjava posameznih svetilk, zato jih nekaj ni bilo zamenjanih v roku.

Pripravila: David Flajnik, višji svetovalec

6. V tem letu bomo pričeli s pripravo projektne dokumentacije. Sama izvedba in postopki za izgradnjo (odkup zemljišč…), pa so terminsko odvisni od razpoložljivih sredstev.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

7. Za sanacijo cest v KS Dobova je že bilo poslano povabilo k oddaji ponudb. Odpiranje ponudb je predvideno 05.10.2017.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec




Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: V tem trenutku je Dobova edina v občini, ki ima neprimeren otroški vrtec, star je okoli 40 let, edini ki je ostal od vrtcev montažne gradnje iz 70- ih let. Je resnično v zelo slabem stanju, je vlažen, brez izolacije, ima zelo slabe sanitarije, preko poletja je prisotna neznosna vročina. Otroci prve generacije vrtca so starši že po 10 let, dobovski vrtec pa še vedno z isto opremo, se pravi okoli 40 let staro. Opisane težave že vsi poznamo, vsekakor so naši malčki še kako potrebni varstva v normalnih pogojih. Krajane KS Dobova zanima, kdaj lahko pričakujejo izgradnjo vrtca v Dobovi? - Tatjana Močan (SDS) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Glede vrtca v Dobovi vemo, da ima občina dolgoročni načrt izgradnje šol. Na vrsti sta še šoli Artiče in Globoko in vrtec Dobova. Kdaj bo prišlo do izgradnje vrtca v Dobovi je predvsem odvisno od sredstev, ki jih bomo imeli.



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: Ali je že urejen prenos lastništva bivše Zupančičeva hiše ob podvozu v Dobovi? Hiša naj bi bila last države in naj bi bil opravljen prenos na občino. - Tatjana Močan (SDS) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Prenos še ni urejen. Direkcija je to kupila in obljubljeno je bilo, da bo preneseno na občino, a zaenkrat ta postopek še ni izpeljan.

Prenos na Občino se še opravlja, oziroma DRSI smo 4.7.2017 uradno zaprosili za prenos na Občino ter čakamo na odgovor. Neuradno pa smo informacije od DRSI in DRI pridobivali že v letu 2016.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: 1. V zvezi z ravnanjem z odpadki, ki se odlagajo na kmetijska zemljišča in opuščene gramoznice, sprašujem kaj so naredile občinske službe in Komunala d.o.o. na področju preprečevanja odlaganja odpadkov na kmetijske površine oziroma izven določenih območij. Koliko prijav je dala pristojnim organom za pregon in koliko je bilo izvedenih ukrepov pristojnih služb in na katerih področjih in območjih? V zvezi s tem dajem pobudo, da pristojni pripravijo program sanacije zemljišč, na katere se odlagajo odpadki (gradbeni, kmetijski, komunalni in drugi) in sicer najmanj v k.o. Krška vas za:
- parc. št. 4923/1, nekdanja gramoznica ob cesti Gorenje Skopice – Vihre,
- parc. št. 1856/158, nekdanja gramoznica ob cesti Boršt – Dolenje Skopice,
- parc. Št. 3904/2, med vasema Boršt – Račja vas – letališče, ki je že bila delno sanirana,
- parc. št. 1856/184, 1856/269/270/271, ob ograji letališča na južni strani,
- parc. št. 3696, 1197/2, 1185/1, na koncu Krške vasi v smeri Cerkelj ob Krki.

2. Vprašanje se povezuje z Igorjevim predlogom. Gre za to, da uprava ne samo da ne odgovori ali odgovori na pol ali nič ne odgovori kot na mojem zadnjem primeru – gre za cesto in pločnik od gostilne Prah do pokopališča na Velikih Malencah. Zelo vesel sem, da po 15-ih, 20-ih letih prizadevanj krajevne skupnosti Krška vas to končno zgrajeno. Moje vprašanje je šlo v smeri, da glede na to, da ni zgrajeno tako kot smo mi predlagali, da bi v smeri proti Velikim Malencam bil podporni zid in na Krkini strani tudi pločnik, ampak je šlo v nasprotni smeri, kar je povzročilo podražitve in zdaj tudi še dodatna dela, z izgovorom, da so za to kriva neurja. V povezavi s tem sem predlagal, da zdaj, ko sta cesta in pločnik končana, dajem pobudo, da se po desni strani (na Krkini strani) vgradi odbojna ograja. Zdaj so postavljeni količki, dobrega pol metra je brežine in prvi kamion, ki bo šel jeseni ali spomladi malo bližje temu robu, se bo ta brežina zopet udirala. V zvezi s tem, tudi če daš pobudo se nič ne zgodi. Niti ne odgovorite, kaj šele da bi pustili potem kakšno razpravo. Glede odbojne ograje niste dali odgovora. Odgovora niste dali niti za to, kar opozarjam že 10 let, da od gostilne Prah do prve avtobusne postaje za otroke na Velikih Malencah, gre za zadnjih 30 metrov ob škarpi prejšnje ceste, ni nič. Od konca pločnika, od gostilne Prah do avtobusne postaje, morajo hoditi otroci po cesti, polovica poti je ob državni cesti, kjer niti ni težava, ker je dosti široko, polovico pa ob lokalni cesti. Povedati hočem, da tudi, če podaš dobre predloge jih ignorirate oz. jih ignoriramo en drugemu ali pa nočemo razumeti za kaj gre. Glede tega bom zahteval dodatno obrazložitev.

Iz pisne priloge:
3. Na pobudo, da se »na odseku vgradi varnostna (odbojna) ograja« mi niste niti odgovorili. Glede na poznavanje prometnih tokov in načina vožnje ter osnih obremenitev vozil na tem odseku v preteklosti in v zvezi s tem do umikanja vozil, sem namreč mnenja, da bo po vsakem večjem dežju ali topljenju snega prihajalo do posedanja in uničenja brežine ceste proti Krki (kar se kot v odgovoru navajate sami že dogaja), še bolj, kot je bilo to pred obnovo ceste, zaradi tega in zaradi možnosti vgradnje komunalnih in drugih vodov v telo pločnika, smo v preteklosti predlagali, da se pločnik zgradi na Krkini strani ceste. Sam sem prepričan, da bi bila to edina prava tehnična rešitev, gradnja in vzdrževanje pa bistveno cenejše od sedanje variante. Menim, da bi med drugim odpadli tudi stroški za arheološke raziskave in tehnične rešitve v zvezi s tem, saj v območje hriba in obstoječe ceste ne bi posegali, ker bi bil poseg izključno v brežino takratne ceste v smeri Krke.

4. Prosim, da mi dodatno obrazložite, zakaj ni sprejemljiva pobuda, da se zgradi pločnik (oziroma tlakovana steza ob podpornem zidu domačije Prah), ki se konča pri avtobusni postaji, in zakaj v odgovoru trdite, da je »vzdolž celotne trase zgrajen nov pločnik«. Moja večkratna vprašanja, razprave in pobude, po vaši odločitvi o gradnji pločnika na drugi strani ceste, kot smo jo predlagali v KS Krška vas in tudi sam, gre samo v smeri, da se zaradi varnosti pešcev, pločnik oziroma tlakovana steza (na prejšnji asfaltni cesti na parceli št. 1882/19 k. o. Čatež) zgradi oziroma podaljša od sedaj zgrajenega (od parc. št. 181/3 oziroma 267/12, ki leži nad podpornim zidom domačije Prah) do avtobusne postaje na cesti R 419/1206 (stavbna št. 1226/1), vse v k.o. Čatež, kar ni omembe vreden strošek (tudi glede na to, da ste ob domu krajanov na Velikih Malencah verjetno po nepotrebnem zgradili »kitajski zid«, šolarji in ostali koristniki, pa bi imeli zagotovljen varen dostop do avtobusne postaje. Tako ste na 20. seji v odgovoru na mojo razpravo popolnoma napačno razlagali (ali zavajali?), da sem dajal pobude v smeri, da se zgradi obojestranski pločnik in zahtevam neka dodatna draga in nerazumna vlaganja. Kot vam je znano, smo za vse štiri KS pločnik in parkirišče za potrebe pokopališča v plan KS Krška vas in občinski dali 21. 12. 2007 (mislim, da tudi že pred tem), skupaj s predlogom financiranja (kam ste že usmerili sredstva odškodnin za letališče?, koliko sredstev v proračun pride na račun kranjskega dela občine in koliko se vanj vrača v času vaših mandatov?) in nato vsako leto, večkrat tudi sam osebno, tudi 24. 12. 2016, ko sem zapisal da predlagam »Izgradnjo parkirišča pri cerkvi na Vel. Malencah in pločnika od gostilne Prah do AP (ali ureditev dela prejšnje državne ceste na tem odseku – ob obstoječi škarpi) na cesti Krška vas – Čatež ob Savi«, na katere pa praviloma niste niti odgovorili, zato sem mnenja, da je bila vaša razprava v zvezi s tem na seji najmanj nekorektna.
5. V zvezi z varnostjo na cesti predlagam, da izvajalec (upam, da za neustrezno izvedbo ni kriv naročnik) uredi odvodnjavanje stoječe vode ob zgrajeni ograji ob parc. št. 2712 med grbino in koncem ograje (nekaj m), saj stoječa voda že zdaj ovira varno vožnjo, kaj bo ob zmrzali, pa je verjetno jasno.
6. Sprašujem, kdaj bodo na dnevni red uvrščene teme, za katere je občinski svet sprejel ustrezne sklepe oziroma so bili podani odgovori uprave na pobude in vprašanja svetnikov, da bodo teme uvrščene na seje občinskega sveta, konkretno tudi:
- Razširitev območja trga dr. Jožeta Toporišiča
- Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu občinskega sveta. - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 02.10.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:
Pri vseh pobudah in vprašanjih, ko delamo pločnike in ceste so vedno predlogi in če bi delali po željah krajevne skupnosti, bi lahko samo en proračun dali v eno krajevno skupnost ali v eno cesto. Če bomo na vsaki cesti delali obojestranski pločnik, škarpe, odbojne ograje… že tako je takšna cesta bila okoli 300.000 EUR. Vsi smo načeloma zelo radodarni. Ste iz 20-ih krajevnih skupnostih, iz vseh krajev in če bomo res delali tako razsipno, se bojim, da bodo nekateri čakali 20 let, da bodo prišli do pločnika v krajevni skupnosti. Vsi si jih pa želijo. Zelo podobno je tudi na primeru Brežic. Eni se jezijo, da je preširoka cesta in kolesarska steza, drugim je preozka… Pri projektih je potrebno gledati čim bolj optimalno. V projektih je bilo narisano, da je pločnik po tej strani, za kar ste že rekli, da ste zelo veseli, da je končno prišlo do njega, ker ni bilo poceni zaradi arheologije in vsega ostalega in na drugi strani je pač prišlo do škode. Škodo, ki jo je neurje naredilo, bo v skladu s popisi, moral sanirati izvajalec. Tudi sam bi lahko dal, ker imamo vsi radi Dobovo, zakaj nimamo obojestransko kolesarsko stezo iz Brežice do Dobove… Enkrat se bomo tudi mi vsi skupaj morali zavedati, da lahko naredimo toliko kolikor imamo. V Velikih Malencah je bilo to narejeno, a so bili izjemno veliki stroški za arheologijo in zaradi vsega tega ste toliko let čakali, da je prišlo do izvedbe tega projekta. Zelo bi bil vesel, če bi vsaj enkrat na nekem projektu bil nekdo vesel in rekel hvala, ker ste nekaj naredili in ne kot to, ko na vsakem projektu najdemo tisoč razlogov, zakaj ni nekaj dobro. Povedal bi rad, da je omenjeno gradbišče prevzeto in dela zaključena. Zaradi škode po neurjih je že bilo naročeno oblaganje celotne nasipine brežine v osrednjem delu. Odgovor je bil podan in bo tudi to urejeno.
V zadnjem času imamo vsi veliko predlogov in mislim, da je prišlo iz Krške vasi predlogov za proračun za cca 20 milijonov EUR. Pri tem me zanima, če se boste vsi ostali bili pripravljeni, ko bomo proračun sprejemali, naslednjih 10 let odpovedati investicijam.

1. V veliki večini se nezakonito odloženi odpadki v občini Brežice nahajajo na nepremičninah, ki so v zasebni lasti (navedene nepremičnine, so razen izjeme 3904/2 k.o. Krška vas, vse v zasebni lasti), iz Zakona o varstvu okolja ZVO-1 pa izhaja, da je lastnik zemljišča, na katerem se nahajajo nezakonito odloženi odpadki, dolžan le-te na svoje stroške odstraniti. Občina Brežice bo zato v skladu s petim odstavkom 157a. člena (Uradni list RS, št. 41/2004, 17/2006 - ORZVO187, 20/2006, 28/2006 - skl. US, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 - odl. US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 - ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 38/2014, 37/2015, 56/2015, 102/2015, 30/2016, 42/2016) pozvala inšpekcijsko službo Skupnega prekrškovnega organa, da lastnikom nepremičnin na katerih se nahajajo nezakonito odloženi komunalni odpadki odredi odstranitev le-teh.

Nepremičnino parc. št. 3904/2 k.o. 1301 Krška vas, si bo občinska uprava Občine Brežice ogledala in v skladu s predpisi ustrezno ukrepala.

Občina Brežice je v preteklem letu ponovno sanirala črno odlagališče v kraju Zasap, ki se nahaja na nepremičninah parc. št. 3511/2, 3511/3 in 3511/4, vse k.o. 1302 Cerklje in so v lasti občine, ter poskusila onemogočiti dostop do tega črnega odlagališča, vendar neuspešno. V letošnjem letu se je ponovno pojavilo nezakonito odlaganje odpadkov. Iz več virov je bilo možno sklepati, da vsaj večino teh odpadkov odložijo Romi, o tem smo obvestil inšpekcijsko službo Skupnega prekrškovnega organa in jih pozvali k ukrepanju. Ostale nezakonite odpadke na tej lokaciji bo občina Brežice ponovno sanirala s proračunskimi sredstvi.

Pripravila: Danijela Gabrič, svetovalka

2. Projekt za izgradnjo pločnika v Velikih Malencah je bil usklajevan s Krajevno skupnostjo v kateri leži, se pravi KS Velike Malence. Prvotno je bil to samo projekt pločnika (in ne tudi sanacije ceste), postopki v zvezi s tem pa so potekali že od leta 2009, ko se je projektna dokumentacija tudi začela izdelovati. Pred gradnjo so potekale tudi obširne arheološke raziskave, dela so potekala fazno …. Prvotni projekt je vključeval podporne zidove (nad cesto), ki so znatno dražili investicijo in so se s hkratno sanacijo ceste, lahko nadomestili s cenovno ugodnejšimi a sprejemljivi načini izvedbe.

Vse rešitve, ki so bile izvedene so obdelane projektno oz. imajo ustrezna soglasja ter so izvajane pod nadzorom. Rešitev smo vam že pojasnili, ob tem poudarjamo, da vgradnja odbojne ograje ni predvidena in v tej izvedbi ni mogoča.

V zvezi z vodenjem pešcev na avtobusno postajo, pa se zadeva rešuje v sklopu urejanja območja državne ceste.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

7. Poročilo o izvrševanju proračuna občine Brežice za obdobje januar – junij 2017.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

8. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

9. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Brežice; skrajšani postopek.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

10. Predlog Odloka o javnem lekarniškem zavodu Lekarna Brežice; prva obravnava

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

11. Sklep o uskladitvi cene storitve »Pomoč družini na domu« za leto 2017-2.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

12. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »B4-21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode«, prva obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

13. Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Terme Čatež – širitev tematskih vsebin, skupaj s stališči do pripomb iz javne razgrnitve; prva obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

14. Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Bukovje - Ap 1497; prva obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

15. Predlog Odloka o imenovanju nove ulice v naselju Brežice; prva obravnava.

Gradiva:

16. Predlog Odloka o spremembi Odloka o varstvu javnega reda in miru v Občini Brežice; prva obravnava.

Gradiva: