15. seja Občinskega sveta občine Brežice
Datum in ura:
 12.12.2016 ob 16:00
Možnost postavljanja vprašanj:
 12.12.2016 do 20:00
Lokacija:
 Sejna soba na Gubčevi 10a, Brežice.

Vabilo:

Vabilo

 

15. seja Občinskega sveta občine Brežice bo v ponedeljek, 12.12.2016 ob 16.uri, v sejni sobi na Gubčevi 10a, Brežice.

 

Obvestila in odgovori občinskim svetnikom:

Odgovori na pobude in vprašanja

 

Stališča in predlogi delovnih teles Občinskega sveta

Točke dnevnega reda

1. Potrditev zapisnika 14. redne seje Občinskega sveta Občine Brežice in 5. dopisne seje Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

2. Poročilo o opravljenih nalogah po zadnji seji sveta ter o izvrševanju sklepov sveta.

Gradiva:

3. Določitev dnevnega reda.

4. Kadrovske in mandatne zadeve:

4.1 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola Brežice.
4.2 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola Globoko.
4.3 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece.
4.4 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola Bizeljsko.
4.5 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Vrtec Mavrica Brežice.
4.6 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola Cerklje ob Krki.
4.7 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Glasbena šola Brežice.
4.8 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova.
4.9 Ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata članu Nadzornega odbora občine Brežice, zaradi nezdružljivosti funkcij.
4.10 Sklep o potrditvi mandata nadomestnemu članu Nadzornega odbora občine Brežice.

Gradiva:

5. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Brežice.

Gradiva:

6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Brežice za leto 2017.

Gradiva:

7. Poslovni načrt podjetja za leto 2017 in program izvajanja gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave komunalnih odpadkov, upravljanja tržnice, pogrebne in pokopališke dejavnosti, vzdrževanje zelenic in javnih površin za leto 2017 ter razvojni plan podjetja in program za obvladovanje kakovosti poslovanja.

Gradiva:

8. Sklep o določitvi višine znižanja najemnine za poslovne prostore za leto 2017.

Gradiva:

9. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za čistilno napravo Artiče, druga obravnava.

Gradiva:

10. Pobude in vprašanja.




Izpraševalec: Jožef Piltaver (Lista SONCE)

Vprašanje/pobuda: Dajem pobudo, da občina Brežice:
1. izvede sanacijo železnih mostov preko Save in Krke na LC 026031, skupaj z ureditvijo križišča z državno cesto št. 1206, in prometno ureditvijo za dvosmerni promet osebnih vozil in dograditvijo pešpoti, skupaj z ogrevalnim sistemom vozišča na obeh mostovih,
2. da se promet ponovno odpre (vsaj za kolesarje in pešce),
3. da se izklopijo luči javne razsvetljave, če objekt v resnici ni varen za promet.

Obrazložitev:
Podpiram javno izraženo odločitev in pričakovanje župana, da bodo svetniki z zagotavljanjem sredstev v proračunu za leto 2017 in 2018 omogočili sanacijo obeh mostov.
Mnenja sem, da je sedaj planirana obnova nezadostna, ponovno polovičarska in na koncu najdražja, kot je to bil primer že pri nekaterih drugih objektih.
Če izhajamo iz ocenjene vrednosti obnove obeh mostov (1,2 mio eur), bi lahko za vzdrževanje vsako leto v 20 letih namenili 60.000,00 eur in do takih poškodb ne bi prišlo. Kolikor se spomnim, je vzdrževanje zajemalo predvsem ali samo pluženje, posipanje in pometanje cestišča spomladi. Nisem opazil, da bi kdo kdaj čistil izlivke in druge elemente mostov.

SPIT d.o.o., NOVA GORICA, v PZI dokumentaciji, načrt gradbenih konstrukcij navaja, da so »vozlišča v spodnjem pasu glavnih nosilcev so zapolnjena s peskom in blatom, izlivniki in dilatacije so na vozišču zamašeni. Deloma se je zaradi navedenega, kar je posledica nerednega vzdrževanja korozijsko stanje zlasti spodnjega dela konstrukcije predvsem ob priključnih vozliščih glavnega nosilca s prečniki močno poslabšalo« in da je »zaradi slabo izvedene zaščite pri zadnji sanaciji je korozija na več priključkih prečnikih na glavni nosilec napredovala« ter, da se »jeklena konstrukcija se pred korozijo materiala zaščiti pasivno s premaznimi sredstvi, ki zagotavljajo pričakovano veliko trajnost (H), več od 15 let po standardu ISO 12994 za najmočnejše obremenjeno okolje z raztopinami soli«.

V zvezi s temi navedbami sem mnenja, da gre za tako stanje (kljub kar dolgi 20-letni dobi od zadnje obnove) krivce iskati izključno pri investitorju obnove in investitorju izvajanja vzdrževalnih del, to je občini Brežice, saj zgornje ugotovitve kažejo na malomarnost odgovornih pri zagotavljanju nadzora gradnje in organizaciji (tudi zagotavljanju zadostnih sredstev?) za vzdrževanje ter nadzoru vzdrževanja.

Da do tega ne bi več prihajalo, je potrebno na oba mostova vgraditi ogrevalne sisteme za topljenje snega in ledu, ali pa vsaj vzdrževanje organizirati tako, da se vozišče posipava izključno s peskom, ali pa se v najbolj kritičnih dneh mostova zapre za promet. Projektantova rešitev navaja zaščitne premaze ob sanaciji z dobo delovanja proti rjavenju 15 let. Ta doba se z predlaganimi ukrepi podaljša.

V skladu z navedbami projektanta, je nujno zagotoviti redno ustrezno vzdrževanje objekta (čiščenje izlivnikov in dilatacij ter vozlišč) in nadzor nad njim, kar bi morale zagotavljati občinske službe, kar do sedaj očitno ni bil slučaj.

Na mostovih je obešenih kar nekaj komunalnih naprav in vodov (v bodoče naj bi bila tudi kanalizacija) in so širine mostov za dvosmerni promet minimalne (čeprav je skoraj celo stoletje promet potekal dvosmerno), bi bilo potrebno k objektom dograditi ustrezno ploščad za hojo in obešanje komunalnih vodov in naprav.

Mnenja sem, da iz objavljene dokumentacije projektanta nikjer ne izhaja ugotovitev, da je potrebno most zapreti za promet, zato ga je potrebno nemudoma odpreti vsaj za pešce, motoriste in kolesarje.

Če je objekt v resnici tako statično nevaren (glede na izkušnje iz nekaterih drugih objektov pa to ne verjamem), da po njem promet ni možen, potem tudi razsvetljava na njem ni potrebna in jo je potrebno izključiti. - Jožef Piltaver (Lista SONCE) 09.02.2017
Odgovor:
Obstoječa prometna ureditev starih mostov čez Savo in Krko (lokalna cesta LZ026031) je aktualna od jeseni leta 1996, po obnovi mostov in inundacije. Odločitvi, za obstoječo prometno ureditev, so botrovala predvsem sledeča dejstva:
- najožja točka vozišča je široka 4,67 cm, kar ne dopušča niti dvosmernega prometa, še manj pa kombinacije dvosmernega prometa v kombinaciji s peš prometom,
- iz Policijske postaje Brežice so takrat poročali, da je bilo v času ko je bil most še dvosmeren (pred 1988) veliko prometnih nesreč na križišču iz državne ceste (cesta R2-419, Krška vas - Čatež) na most čez Krko, pri čemer je prihajalo do tragičnih primerov predvsem za zavijalce iz smeri Krške vasi (levo zavijanje)
- tudi različni inšpektorati so takrat ugotavljali, da je potrebno za kakršnokoli drugačno rešitev od obstoječe (npr. promet v drugo smer) rekonstruirati priključek mosta čez Krko na cesto R2-419, in sicer bi morali na cesti R2-419 vzpostaviti pas za leve zavijalce ter vzpostaviti pregledno bermo (zagotoviti zadostno preglednost za kar bi bilo potrebno odstraniti znatno količino hribine na obronku R2-419, zgraditi velike podporne zidove itd) oz. poiskati podobno rešitev.

Most se je leta 1996 obnovil kot kulturni spomenik, njegov status danes je tudi tak, kar narekuje tudi primerno obnovo. Predlogi po npr. konzolnem obešanju dodatnih kolesarskih stez oz. površin za pešce, so se v preteklosti že pojavljali, vendar bi s takimi ureditvami znatno vplivali vsaj na izgled mostov (seveda pa tudi na statiko...), ki sta bila pred cca 110 leti zgrajena.

Trenutno je v Občini Brežice kot prehod čez Savo aktualen most čez Savo pri Čatežu ob Savi. Po zaprtju starih mostov čez Savo in Krko je ta zelo obremenjen. V zvezi s tem je bil v novembru 2016 pri ministru za infrastrukturo izpeljan sestanek ter sprejet dogovor, da se nemudoma pristopi k postopkom za izgradnjo mostu čez Savo po Državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice, ki obravnava tudi izgradnjo vzhodne obvoznice z mostom čez Savo. V letih 2017 in 2018 naj bi se izvedla vsa pripravljalna dela (projekti, zemljišča....), v letu 2019 pa naj bi se pričela gradnja novega mostu (približna lokacija: navezava med cesto R2-420 proti Dobovi, (območje bivših hlevov) proti krožišču pred Termami Čatež). Nov most čez Savo je državna investicija.

Obstoječi most čez Savo pri Čatežu ob Savi, se po izgradnji novega mostu obnovi s strani Direkcije RS za infrastrukturo, Občina Brežice pa lahko, če se tako odloči sama sprovede postopke za umestitev kolesarskih stez itd. na obstoječ most čez Savo.

Glede na to, da bodo po izgradnji novega mostu čez Savo ter rekonstrukciji starih mostov čez Savo in Krko, na kratki razdalji obstajale kar tri povezave čez reko Savo, se bo Občina naknadno odločila kakšen standard bo vzpostavila na njih (mišljeno npr. ali bodo kolesarske steze na konzolah..., ločene peš povezave), saj ni smiselno zagotavljati najvišji standard na vseh treh objektih, prav tako pa bi bilo tako finančno breme preveliko.

Glede zimskega vzdrževanja mostov čez Savo in Krko pa bi bilo najboljše če bi se mostova čez zimo zaprla za ves promet. Ni problem samo sneg in pluženje, največji problem je nevarnost poledice, kajti na območju mostu je pozimi še povečana vlažnost zaradi reke spodaj in prihaja do kondenzacije vlage in zmrzovanja le te, kar pa samo zahteva dosti več preventivnih posipov. Tudi v primeru ogrevanja mostu bi še vedno imeli problem s soljo, kajti vozila bi nam na kolesih še vedno prinašala sol na vozišče mostu in posledično tudi na konstrukcijo mostu. V primeru vgradnje ogrevalnega sistema bi bilo potrebno odstraniti asfaltno plast, vgraditi ogrevalni sistem in nato na novo asfaltirati vozišče. Strinjamo pa se, da je potrebno več pozornosti nameniti rednemu vzdrževanju mostu in pregledom konstrukcije ter s tem zmanjšati vzdrževalne stroške.

Most je zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu zaprt za ves promet. Statično je konstrukcija v zelo slabem stanju ter ne prevzema obremenitev tako, kot so bile pri konstruiranju predvidene, zato občina v takem stanju objekta ne more prevzemati odgovornosti za varno uporabo mostu. Promet je zaprt za vse udeležence, tudi pešce in kolesarje, zaradi njihove lastne varnosti.

Koncesionarju vzdrževanja javne razsvetljave je bil naročen odklop luči iz omrežja javne razsvetljave.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Tatjana Močan (SDS)

Vprašanje/pobuda: Vprašanje se nanaša na zaprto odlagališče odpadkov v Dobovi in sicer krajane zanima, ali se na tem področju izvaja obratovalni monitoring ali druga oblika nadzora za podzemne, izcedne in meteorne vode in pa emisije snovi v ozračje? Če se, kakšni so pokazatelji nadzora? - Tatjana Močan (SDS) 09.02.2017
Odgovor:
Na zaprtem odlagališču nenevarnih odpadkov Dobova se, v skladu z zakonodajo, redno izvaja obratovalni monitoring onesnaženosti odpadnih voda, torej na letni ravni 2 x meritev parametrov v izcednih vodah, 2 x meritev v meteornih vodah, 3 meritve v podzemnih voda in 2 meritvi emisij v zrak. V preteklem letu je meritve kot najugodnejši ponudnik izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Novo mesto, ki je tudi pripravil končno poročilo. Del zgoraj omenjenega poročila je tudi Hidrogeološko poročilo, potrebno je priložiti še meteorološke podatke itn. Poročilo se odda na ARSO do konca meseca marca tekočega leta. Sicer je bilo odlagališče leta 2005 zaprto na način (večina odlagališč v Sloveniji v tistem času je bila, na podlagi odredbe Ministrstva, zaprta na ta način), da dno telesa odlagališča ni tesnjeno, zato izteka izcedna voda v podtalje.

Za leto 2016 torej še nimamo končnega poročila, podatki z leto 2015 pa so sledeči:
Izcedne in meteorne vode ter podzemne vode – nekaj osnovnih in indikativnih parametrov je presegalo opozorilno spremembo.
Emisije v zrak - sicer ni mejnih vrednosti, sproščata se metan in ogljikov dioksid, viden pa je trend upadanja vrednosti, kar pomeni vedno manj razpada organskih snovi..

Pripravila: Jadranka Novoselc, Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)

Vprašanje/pobuda: Na križišču v Cerkljah, iz smeri mostu proti Krškem (gre za smer iz Dolenje Pirošice), podajam pobudo za postavitev ogledala, ker je zelo nepregledno križišče. - Darko Udovič (SMC) 09.02.2017
Odgovor:
Ogledali smo si omenjeno križišče državne ceste R2-419/1206 in lokalne ceste LC 024051. Ker gre za poseg oz. postavitev ogledala v varovalnem pasu državne ceste, v takšnih primerih postavlja signalizacijo oz. ogledalo Direkcija RS za infrastrukturo. Ker gre v tem primeru za nepreglednost v križišču zaradi visoke žive meje oz. cipres, lahko iz preteklih izkušenj povzamemo, da dokler ne bo na tem delu ustrezno obrezana živa meja Direkcija ne bo ukrepala oz. postavila ogledala, bomo pa vaše opozorilo posredovali pristojnim službam.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)

Vprašanje/pobuda: Podajam pobudo krajanov za križišče pri Budiču, da se preveri možnost ureditve krožišča po sistemu kot je v Krškem. Vemo, da je stari most zaprt in krajani, ki delajo v Brežicah iz kranjske strani ter gravitirajo potem proti Cerkljam, opažajo, da so vse večji zastoji. - Darko Udovič (SMC) 09.02.2017
Odgovor:
Glede zastojev na semaforiziranem križišču na Čatežu smo se dogovorili z Direkcijo RS za infrastrukturo, da bo reprogramirala delovanje semaforjev in sicer se bo podaljšal interval zelene luči iz smeri Brežic med 14.30 uro in 17.30 uro. Pobudo za ureditev krožnega križišča bomo posredovali Direkciji RS za ceste.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)

Vprašanje/pobuda: Imam vprašanje vezano na parkirišča za avtodome. Bila je pobuda SMC-ja, da potrebujemo parkirišča za avtodome in mislim, da smo zadevo premaknili. Glede na to, kar opažam, ne vem, če je to pravi namen. Imamo možnost malo večjega parkirnega prostora, da se avtodom parkira, a pričakoval sem, da imajo tudi možnost priklopa na elektriko, možnost spuščanja odpadnih voda, a kot je videt gre le za večji parkirni prostor. Ne vem, ali je zadeva že zaključena oz. ali bo še dograjena manjkajoča infrastruktura in ali imamo v planu še kaj zraven. Pred božičnimi prazniki imamo kar nekaj italijanskih gostov z avtodomi in jih bo spet vsepovsod, kar je sicer normalno, če so notri ljudje, a ni prav, da opravljajo svoje potrebe po javnih površinah. - Stanko Tomše (SMC) 09.02.2017
Odgovor:
V ulici Pod obzidjem v Brežicah je bilo konec leta 2016 zgrajeno manjše avtodomsko parkirišče, za katerega ni predvidena izvedba infrastrukturne oskrbe, ampak so parkirišča zgolj večjih dimenzij kot so običajna oz. primerna za avtodome. V središču mesta nismo želeli vzpostavljati avtodomskega parkirišča z vsemi uslugami, saj menimo da to ni primeren prostor. Na Prešernovi cesti v Brežicah pa se pripravlja dokumentacija za izvedbo avtodomskega parkirišča, ki bo nudilo tudi vso potrebno infrastrukturo (voda, elektrika, odvod fekalij…). Zasnovano je na parceli v lasti Občine Brežice nasproti bivšega Doma upokojencev. Parkirišče na Prešernovi cesti bo sicer nudilo možnost priklopa na infrastrukturo, ne bo pa nudilo možnosti razpiranja baldahinov ob avtodomih, zato se bo na območju ob samem parkirišču postavila tudi osnovna urbana oprema (klopi, mize, igrala…).

Pripravil: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Stanko Tomše (SMC)

Vprašanje/pobuda: Pobuda gre v smeri vzdrževanja naših ulic, cest v delu pod bivšim nazivom »Stara kolonija« - Orehova aleja, Gubčeva ulica, vpadnica Bizeljska cesta, ki so vse v zelo slabem stanju, a so ceste, ki jih domačini in tudi turisti uporabljajo v zelo veliki. Naša glavna vpadnica si zasluži obnovo. Mislim, da so celo bila predvidena finančna sredstva, a ta niso bila v zadostni meri ali previsoka cena ponudnika, o tem ne bom razpravljal. Zanima me, kaj se na tem področju lahko predvideva v nekem normalnem časovnem obdobju. - Stanko Tomše (SMC) 09.02.2017
Odgovor:
Za obnovo Bizeljske ceste in pločnika je bila v letu 2016 izdelana projekta dokumentacija (PZI). Projekt je vseboval tudi obnovo kanalizacije na tem območju. Ker je bila vrednost del precej večja kot zagotovljena sredstva v proračunu, občina ni pristopila k izvedbi. V letu 2017 je predvidena obnova Dobovske ceste in izgradnja pločnika in kolesarske steze od gradu do rondoja v Trnju ter dokončanje povezovalne ceste in izgradnja pločnika od priključka na Dobovski cesti do vhoda na HE Brežice. K obnovi Bizeljske ceste pa bomo pristopili ko bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Samo Stanič (SMC)

Vprašanje/pobuda: Krajani Marofa (pri tovarni Pohištva) smo dali pobudo za ureditev ceste že na začetku mandata. Zdaj so se stvari premaknile v pravo smer. Zanima me, v kateri fazi je rekonstrukcija te ceste in kakšen je terminski plan? - Samo Stanič (SMC) 09.02.2017
Odgovor:
Za Trdinovo cesto v Brežicah se trenutno dokončuje projektna dokumentacija PZI (projekt za izvedbo) na odseku med Bizeljsko cesto in ulico Marof-jug. Za spodnji odsek Trdinove ceste (Marof-jug do Dobovska cesta) je potrebno zaradi spremembe priključka na Dobovsko cesto pridobiti gradbeno dovoljenje in postopek voditi na drugačen način kot na zgornjem delu. V letu 2017 nameravamo pridobiti dokumentacijo za celotno Trdinovo cesto ter urediti vsaj del lastniških vprašanj. Sama izvedba pa je predvidena po letu 2017 v odvisnosti od sredstev v proračunu. Potrebna sredstva za izvedbo bodo znana, ko bo dokončana projektna dokumentacija.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Igor Zorčič (SMC)

Vprašanje/pobuda: V službo se vozim iz svojega stalnega naslova na Velikih Malencah. Zadnji dnevi so zelo megleni in kar z zaskrbljenostjo opazujem otroke, ki hodijo na relaciji ob državni cesti Krška vas – Budič, od hiše Tomič proti Horvatiču. Pobuda, predlog oz. vprašanje gre v tej smeri, da občina predstavi načrte, ki jih ima v zvezi s tem, glede na predvideno, tudi kolesarsko stezo, ki se bo gradila v prihodnosti proti Krški vasi in sicer tudi z neko pobudo, da se morda čim prej uredi ta povezava med temi hišami, prav zaradi varnosti otrok in ostalih udeleženih na cesti. Opažam, da ima en gospod ob tej cesti tudi avtoelektriko in da avti prihajajo na cesto. Prej smo govorili tudi o zaposlovanju in gospodarstvu. Oni imajo verjetno tudi velike težave glede na to, da mu avti in kamioni švigajo 100 km/h in s podobnimi hitrostim mimo. Varnost je tam zelo ogrožena. Podajam pobudo, da se to uredi in da nam občina predstavi načrt v zvezi s tem. - Igor Zorčič (SMC) 09.02.2017
Odgovor:
Občina Brežice na odseku državne ceste Velike Malence – Krška vas pripravlja projektno nalogo, ki opredeljuje fazno izgradnjo površin za pešce na strani ceste, kjer so objekti oz. se razmišlja tudi o izvedbi večnamenske poti (kombinacija s kolesarsko povezavo), kar se še raziskuje. Dokumentacijo bomo, kot je to v navadi uskladili s Krajevno skupnostjo. S strani Krajevne skupnosti Velike Malence je bila na Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI, upravljalka ceste) posredovana pobuda za nižjo omejitev hitrosti na celotnem odseku Krška vas -Čatež (na podlagi skritih meritev izvajanih s strani Občine v novembru 2016), za kar pa je DRSI v decembru 2016 pozvala Policijsko upravo Novo mesto, da se izvaja poostren nadzor hitrosti vozil v območju razpršene gradnje na tem odseku. Poziv za omejitev hitrosti bomo ponovno naslovili na DRSI tudi z Občine.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)

Vprašanje/pobuda: Pred leti je bila cesta Ponikve – Globočice kategorizirana kot lokalna cesta. Na Zavodu za gozdove so zapisali, da gre za gozdno cesto. Ne vem, če je kdo na občini o tem seznanjen. Cesta od Ponikve do Velike Doline je bila ravno tako občinska. Del omenjene ceste, od Pisank do Ponikve (750 m), smo pred leti, ko še ni bila občinska, zgradili in asfaltirali s sredstvi krajevne skupnosti, prebivalcev, tudi lastnikov parcel. Gozdno gospodarstvo je po cesti vozilo in jo uničilo. Cesto so nato dali nazaj krajevni skupnosti, saj ni več občinska oz. lokalna, temveč je javna pot, ki se nato nadaljuje v gozdno cesto. Prebivalce to zelo moti. To je bila lokalna cesta Ponikve – Globočice, zdaj je nazaj gozdna cesta. Prej omenjenih 750 m je že čisto uničenih in je spet v pristojnosti krajevne skupnosti. Glede tega želim pojasnilo in odgovor, da vemo tudi, kdo o tem odloča, saj o tem v kraju nismo odločali. Da gre za gozdno cesto sem izvedel slučajno. - Marijan Žibert (ROK) 09.02.2017
Odgovor:
Cesta Ponikve – Subanov mlin je v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v občini Brežice (Uradni list RS, št. 76/12) še vedno kategorizirana kot javna pot JP 529471 Ponikve – Subanov mlin. Je pa res, da je želja Zavoda za gozdove, da bi se del ceste (makadamski del od konca vasi Ponikve do Subanovega mlina) prekategoriziral v gozdno cesto. Ta del ceste se tudi vzdržuje preko razpisa za vzdrževanje gozdnih cest in ne s strani krajevne skupnosti, čeprav vsako leto prejmete sredstva tudi za vzdrževanje te ceste.

Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec



Izpraševalec: Marijan Žibert (ROK)

Vprašanje/pobuda: V poročilu župana o delu med sejama sem opazil, da so predstavniki občine na ministrstvu nekaj zadev pregledali. Cesta Čatež – Obrežje, o kateri sem že na eni izmed sej govoril, da je v zelo slabem stanju, je tukaj zelo malo omenjena. Omenjeno je le toliko, da gre za reševanje zožitve ceste v Podgračenem. Menim, da samo reševanje zožitve ni zadosti. Gre za lokalno cesto, ki je v občini med slabšimi, tako po konstrukciji, izvedbi kot že dober del (Podgračeno – Ribnica in Nova vas) je v takem stanju, da skoraj ni niti prevozna, saj je krpana na vseh koncih. Sanacija je nujna. Ovinek med Ribnico in Podgračenem oz. ta cesta je nujna celovite konstrukcije in da je v poročilu le omenjena, je nerazumljivo. Cesta je republiška, povezuje Hrvaško in Slovenijo, je zelo obremenjena, zelo prometna in da ministrstvo in vsi prisotni niso kaj več napisali o tej sanaciji, me zelo preseneča, saj govori le o sanaciji zožitve v Podgračenem. - Marijan Žibert (ROK) 09.02.2017
Odgovor:
Občina je vsakokratna vprašanja glede zožitve v Podgračenem sprožala v smislu celovite ureditve cestnega odseka čez celotno Podgračeno, se pravi z rešitvami za zožitev, umestitvijo površin za pešce ter ureditev ceste. V območju naselja Podgračeno se bo torej cestni odsek celovito obravnaval in ne zgolj zožitev sama, za kar se po poročanjih z DRSI že pripravlja projektna naloga ter pričenjajo postopki za izdelavo dokumentacije, ki naj bi rezultirala v izvedbo leta 2019. Strinjamo se z vami, da bi bila potrebna obnova tudi na drugih cestnih odsekih te ceste, kar bomo prav tako sprožili, saj je možno del teh stvari rešiti tudi čez redno vzdrževanje na državnih cestah.

Pripravila: Teja Leben, višja svetovalka

11. Letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2017.

Gradiva:

12. Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo Župeča vas, del CEK-11, prva obravnava.

Gradiva:

13. Predlog Odloka o občinskem podrobne prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Savska pot 2, ČAT-19, prva obravnava.

Gradiva:

14. Sklep o sprejemu meril za določitev širin pripadajočih površin stavbe.

Gradiva:

15. Predlog Odloka o spremembi Odloka o preoblikovanju javnega zavoda osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova, skrajšani postopek.

Gradiva:

16. Sklep o nasprotovanju Občine Brežice trgovinskim – investicijskim sporazumom TTIP, CETA in TiSA.

Gradiva:

17. Poročilo Nadzornega odbora Občine Brežice za leto 2016.

Gradiva:

18. Predlog plana dela in finančni načrt Nadzornega odbora Občine Brežice za leto 2017.

Gradiva: