17. seja Občinskega sveta občine Brežice
Datum in ura:
 27.03.2017 ob 16:00
Možnost postavljanja vprašanj:
 27.03.2017 do 20:00
Lokacija:
 Sejna soba na Gubčevi 10a, Brežice.

Vabilo:

Vabilo -17. seja

 

17. seja Občinskega sveta občine Brežice bo v ponedeljek, 27.3.2017 ob 16.00 uri, v sejni sobi na Gubčevi 10a, Brežice.

 

Obvestila in odgovori občinskim svetnikom:

Stališča in predlogi delovnih teles

 

 

Točke dnevnega reda

1. Potrditev zapisnika 16. redne seje Občinskega sveta Občine Brežice.

Gradiva:

2. Poročilo o opravljenih nalogah po zadnji seji sveta ter o izvrševanju sklepov sveta.

Gradiva:

3. Določitev dnevnega reda.

4. Kadrovske in mandatne zadeve:

4.1 Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda Zavod za šport Brežice.
4.2 Sklep o imenovanju komisij za sprejem otrok v vrtec.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

5. Odlok o programu opremljanja in podlagah ter merilih za odmero komunalnega prispevka za območje OPPN Artiče jug v občini Brežice, 1. obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

6. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gostinski objekt z vinsko kletjo – Vrhovska vas, 1. obravnava.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

7. Poročilo Nadzornega odbora Občine Brežice za leto 2016.

Gradiva:

8. Predlog plana dela in finančni načrt Nadzornega odbora Občine Brežice za leto 2017.

Gradiva:

9. Pobude in vprašanja.




Izpraševalec: Ivan Urek (ROK)

Vprašanje/pobuda: Na temo varnosti je bilo že nekaj rečenega danes. Pred leti, en teden preden je ministrica za notranje zadeve izgubila svoj »stolček« je ukinila Policijsko upravo Krško. Takrat z gromkim obveščanjem, da je to predrago za državo in da se bo zadeva s tem pocenila. Sprašujem se, ali je bila ukinitev Policijske uprave Krško smotrna. V slovenskem merilu je Posavje nadpovprečno pomembno glede varnosti. Imamo jedrsko elektrarno, dve elektrarni na Savi, največji železniški in cestni mejni prehod, begunski val gre čez naše območje, imamo civilno-vojaško letališče. Kdo ima kaj več od tega kot ima Posavje? Zanima me, ali ste bili posavski župani kdaj obveščeni oz. je kdaj kdo podal kakšno poročilo na to tematiko. V cilju, da varnost tu ne bi trpela, dajem pobudo, da bi posavski župani ponovno stopili skupaj in bi poskušali pripeljati nazaj Policijsko upravo Krško. Objekti so, kader je šolan… Če še niste poskusili poklicati na številko 113 in povedati od kod ste, vas nihče ne bo vprašal kaj se je zgodilo, ampak kje pa je to. To je zelo neprimerno za tako pomembno območje kot je Posavje. - Ivan Urek (ROK) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Pobuda je dobra. Na Svetu regije Posavje bomo sigurno zahtevali, da nas o tem obvestijo.



Izpraševalec: dr. Stanka Preskar (SMC)

Vprašanje/pobuda: 1. V imenu krajanov Lanišč Globokega bi prosila za umiritev prometa, ki je 90km/h čez naselje, kjer nimamo ne pločnikov, ne ničesar. Mislim, da za proučitev te zadeve zdaj že drugič prosim.
2. Kadar prihaja v Brežicah do večjih kulturnih prireditev kot sta bili v prejšnjem tednu Revija mladinskih pevskih zborov in podelitev Športnika leta, bi bilo dobro, da se te zadeve uskladile, kajti določeni ljudje imamo, imajo željo, da se takih prireditev udeležujejo. - dr. Stanka Preskar (SMC) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Glede prireditev smo že večkrat podali pobudo, lahko jo podamo še enkrat. Dejstvo je, da vsak, ki je organizator prireditve dela po svoje in je zelo težko to vse uskladiti.



Izpraševalec: Darko Udovič (SMC)

Vprašanje/pobuda: 1. Vezano na avtobusno postajališče na Borštu – zadeva se vleče že več kot 10 let. Zdaj je zadevo prevzelo turistično društvo, ki je poslalo dopise na več naslovov, tudi na Oddelek za gospodarske javne službe in mislim, da je naslovljeno tudi na direkcijo za ceste. Vemo, da je bilo zapravljenega že kar nekaj denarja okoli tega postajališča. Po zadnjih informacijah so ti projekti romali na direkcijo v Ljubljano, ki naj bi bila pristojna za to postajo. Krajani podajajo pobudo, da se to križišče, kjer je avtobusno postajališče, ki ga dejansko ni in križišče, ki je obremenjeno s komunalnimi vozili, uredi. Otroci, ne osnovnošolski, ampak ti ki hodijo na druge lokacije v šolo, čakajo na tem križišču. Naj se poskuša urediti omejitev hitrosti prometa in se nato pristopi k ureditvi tega križišča.
2. Na komisiji za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, smo razpravljali o potepuških psih, ki so na relaciji Gazice – Cerklje ob Krki. Zadeva je prerasla vse meje. V preteklem letu smo en dopis poslali na Oddelek za družbe dejavnosti in me zanima, če se bo po tej plati kaj uredilo. O tem smo že večkrat razpravljali, a se ne da nič narediti. Psi se prosto sprehajajo. Ne gre sicer za velike pse, ampak za kardela. Gre za nevzdržno stanje.
3. Prejel sem odgovor na vprašanje, vezano na ureditev križišča v Cerkljah ob Krki, za postavitev ogledal in sicer, da je potrebno porezati živo mejo. Na drugi strani tega križišča so ogledala, tam je hiša in ograja in so postavljena ogledala, medtem ko se na drugi strani pride v križišče na hrib in se enostavno ne vidi ne levo, ne desno. Dva ogledala ne bi smela biti takšen problem. - Darko Udovič (SMC) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Kar se tiče same avtobusne postaje, vem da smo se pred letom dni o tem veliko pogovarjali. Takrat je bilo mišljeno, da bo MORS nekaj financiral, a se je tu zakompliciralo, ker je tu potrebno delati odstavni pas in je šlo za velika sredstva. V letošnjem letu gredo vsa sredstva v Cerkljah ob Krki za šolo in enostavno so vse te investicije sestavni del proračuna. Prav je, da še enkrat poudarim, da se je občinski proračun zmanjšal od leta 2013 - prihodki za 30%, stroški nam rastejo približno 10%, investicije so se zmanjšale iz 12 milijonov EUR na 7 milijonov EUR, kar bo tudi vidno v zaključnem računu. Imamo še kredit. Dejstvo je, da bo zelo težko vse želje tudi v proračunu 2018 uskladiti. Veste tudi, da smo takrat, ko smo pričeli z izgradnjo šole v Cerkljah ob Krki predvidevali, da bomo dodatna sredstva pridobili še na razpisih energetske sanacije. Na koncu ugotavljamo, da bomo morali zagotoviti cca 6,5 milijonov EUR lastnih sredstev za šolo in žal bo pač potrebno na takšne investicije počakati še kakšno leto. Obiskujem vse krajevne skupnosti in vsaka od njih si tudi nekaj želi in ne moremo pričakovati, da bomo v eni krajevni skupnosti porabili celoten proračun, drugi pa ne bodo dobili nič oz. bodo čakali še 10 let, da pridejo na vrsto. Ostajamo na tem, da poskušamo prioritetno delati na vseh krajevnih skupnostih. Denarja za vse ni dovolj. Potrebe in želje so nemogoče. Verjamem, da je marsikateri problem, ne samo vaša avtobusna postaja. Ko bomo imeli denar oz. ko bo prišla investicija v proračun, ki ga občinski svetniki sprejemate, takrat bo tudi prišlo do realizacije te ceste.
Glede postavitev znakov pa bomo zadevo preverili, in če se da s kakšnimi omejitvami ali manjšimi finančnimi vložki kaj narediti za večjo varnost, bomo to tudi podprli.



Izpraševalec: Anton Zorko (DeSUS)

Vprašanje/pobuda: Verjetno ga ni občana Brežic, ki ne bi želel hitrejši razvoj občine, večjo zaposlenost, nove investicije in s tem boljše blagostanje vseh zaposlenih oz. vseh občanov. Moja pobuda, če bi se realizirala dolgoročno gre v to smer. Pred približno mescem in pol se je Posavski obzornik razpisal o dosežku, ki sta ga dosegla krajevna skupnost Dobova in župan z ministrstvom, da zapira begunski center. Tukaj je 16 hektarjev zemljišča in kot me je informiral Oddelek za gospodarstvo in gospodarske javne službe, ni zazidljivo in predvidevam, da tudi ni nikoli več ne bo primerno za uporabo za kmetijsko zemljišče. Če bi to zemljišče spremenili v enovito industrijsko cono in vidimo, kolikšen je zdaj interes tujih investitorjev po dobrih lokacijah za industrijska zemljišča, bi tu lahko imeli dober razvoj neke dejavnosti. Dajem pobudo, da župan s svojimi službami prouči možnost odkupa tega zemljišča. Gre za 160.000 m² , kar je ogromen prostor. Kolikor vem je to v lasti Mercatorja. Prouči naj se, sprememba prostorskega plana in da se tu načrtuje industrijska cona. Lokacija za takšno industrijsko cono je zelo optimalna, saj je blizu meje, blizu ceste, skorajda komunalno opremljeno, odmaknjeno od vasi, tako da direktnega vpliva strupa in podobnega na samo vas in naselje ne bi imelo. Zdi se mi, da bi bilo zelo umestno, da se to temeljito prouči in v to tudi zagristi. - Anton Zorko (DeSUS) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Kar se tiče samih industrijskih con moram povedati, da je občina v letošnjem letu prodala še 3 parcele – eno v IPC Brezina in dve v Dobovi, kar pomeni, da smo praktično vseh 5 con prodali, predvsem tudi zaradi naše dodatne spodbude za nakupe parcel v industrijski coni, kar pomeni, da se bo začelo tudi graditi. Kar se tiče tega zemljišča, moram povedati, da je bilo zemljišče zazidljivo in v zadnjem OPN-ju smo ga morali izvzeti na pobudo ministrstva, ker je poplavo območje. Vprašanje pa je, če je to zemljišče primerno in če je primerno, da bi občina takšno zemljišče kupovala. Na občini smo že že iščemo nove možnosti za gospodarski razvoj, saj vidimo, da vsaj te občinske parcele, ki so še samo 3 v Brezini, da bodo prodane in bomo v občini iskali nove možnosti širitve industrijskih con. Iskali bomo tiste, ki so ekonomsko tudi najbolj upravičene za nas kot občino.



Izpraševalec: Martin Preskar (DeSUS)

Vprašanje/pobuda: 1. Na občinski cesti na relaciji Dvorce – Sobenja vas, se je jeseni sprožil plaz, ki je poškodoval cestišče. Zdaj je odtrgan že del cestišča, medtem ko je bila bankina že jeseni. Predlagamo, da se to sanira čimprej, ker gre tu tudi avtobusna linija za šolarje. Čiščenje brežine je že bilo izvedeno, zdaj je potrebno izpeljati še konkretne posege.
2. Glede križišča na Cerini je krajevna skupnost podala že dva dopisa na Urad župana. V planu je sanacija tega križišča v letu 2018 in 2019. Zadeva se vleče že cca 4 leta. Pri županu sva s predsednikom sveta KS že imela sestanek o tem vprašanju. Svetniki krajevne skupnosti nam ne verjamejo, čeprav sem jim povedal kaj je v planu in želijo pisni odgovor. Planiran je bil sestanek z županom, ki je bil odpovedan in si želijo, da pridobim odgovor pri županu za sanacijo tega cestišča. Svetniki vedo, da je nekaj novitet uvrščenih v planu cest. To križišče je dejansko nepregledno. Starši morajo 13 otrok voziti na avtobusno postajo zaradi problema na tem križišču. (dopisa v prilogi) - Martin Preskar (DeSUS) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Glede plaza Dvorce – Sobenja vas bo Alenka Laznik zadevo preverila in bodo poskušali čimprej urediti. Glede križišča – investicijo poznamo, upam, da nam bo uspelo kot smo rekli. A proračuna za leto 2018 še nimamo, v rebalansu za leto 2017 pa velikih sredstev za ceste očitno ne bo.



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)

Vprašanje/pobuda: Gre za izvajanje Odloka o oglaševanju v občini Brežice. Ko se gost ali turist pripelje v Brežice, najprej naleti na po mnenju marsikoga pregrešno drago urejena krožišča. Na svetniško vprašanja nekaj sej nazaj smo dobili odgovor, da smo za dve krožišči (Pohanca, Dvorce) plačali skoraj 20.000 Eur. Za prvi vtis smo torej, čeprav verjetno na čisto preveč potraten način, poskrbeli.
Drugi vtis je precej slabši. Kar se tiče oglaševanja na vertikalnih površinah, so Brežice kot sračje gnezdo. Vse skupaj je kaotično. Videli boste panoje raznih oblik, velikosti, barv in tehničnih izvedb. Na eni nogi, na dveh nogah, z in brez diagonalnih podpor, takšne na kolesih in celo enega na kolesih, dvignjenih nekaj metrov v zrak. Razen tega je seveda precej panojev na zgradbah, kar še dodatno prispeva k \'\'pestrosti ponudbe\'\'. Občasno se pojavi še kak na travnik ob cesti postavljen avtomobil z oglasnim sporočilom, kot je bil tisti med Borštom in Krško vasjo, ki ga na srečo ni več. Pa potiskane cerade na ograjah in še kaj. Najhujše stanje je na odseku od rondoja na križišču Dobovske in Ceste svobode (TMS Sečen) do krožišča pri TUŠ-u. Panojev za jumbo plakate je ogromno: 73 panojev na dobrih dveh km ceste!
Prebral sem Odlok o oglaševanju v Občini Brežice iz leta 2009. Odlok najbrž ni slab, bi pa verjetno potreboval kake popravke, a se ga itak ne držimo. Na hitro nekaj kršitev:
7. člen pravi, da panojev \'\'ni dovoljeno postavljati na lokacije, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine\'\'. Dva panoja med pošto in vodovodnim stolpom zagotovo kršita to določbo, saj sta postavljena v neposredni bližini vodovodnega stolpa, najbolj znanega elementa mestne vedute in simbola občine.
.
8. člen pravi, da …\'\'(panoji) morajo biti oblikovani enotno v isti oglaševalski coni (oglaševalska cona je celotno vidno polje med dvema križiščema ali dvema cestnima odcepoma)\'\', … \'\'morajo biti postavljeni tako, da so v istem vidnem polju horizontalno poravnani\'\'. Če prideš od Čateža do semaforja pri blagovnici in pogledaš proti ETRŠ, vidiš 7 panojev. Niti dva nista horizontalno poravnana. Razen tega si teh 7 panojev ne po velikosti ne po obliki ne po konstrukciji ni preveč v sorodu.

Ob krožišču pri Hoferju podobna situacija. Pet panojev, vsak je malo drugačen.

Prav tako 8. člen pravi, da \'\'morajo (panoji) biti postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičenosti posameznih ambientov ali območij. Pri krožišču pri Tušu je neposredno ob krožišču 12 velikih panojev, pa še trije mali, v vidnem polju pa jih je vsaj še 5 nekoliko bolj oddaljenih. Verjetno to ustreza definiciji \'\'sporočilne zasičenosti\'\'.

28. člen pravi, da … \'\'neoddane površine morajo biti estetsko urejene\'\'. Kar ne precej mestih na pol strgani plakati visijo s panojev. Glej na primer zgornjo fotografijo.
2. odstavek 6. člena odloka pravi, da je pristojni organ za izvajanje tega odloka Oddelek za gospodarske javne službe. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka pa je Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.
Dajem torej pobudo, da omenjena organa čimprej pripravita načrt izvajanja Odloka o oglaševanju z opredeljenimi roki in da o ukrepih poročata občinskim svetu. V kolikor pa menita, da je Odlok pomanjkljiv oziroma ne omogoča izvajanja, pa naj podata predlog za spremembe oziroma dopolnitve odloka. - Aljoša Rovan (Levica) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Kar se tiče prvega dela, se strinjam, da je res izjemno grdo kar se oglaševanja tiče. Glede drugega dela bo odgovor podala direktorica občinske uprave. Težava pri tem je na območju celotne Slovenije. Dejstvo je, da bi te stvari morali urejati kmetijski inšpektorji, ki pravijo, da se v Sloveniji v to niso spustili. Pobuda občin je, da bi vsi ti objekti pa tudi manjši objekti, nezahtevni, prišli v pristojnost občine, da bi potem le-te izvajale inšpekcijskih nadzor nad tem. Med občinami je stališče glede tega zelo deljeno, saj to pomeni, da bodo občine dobile tudi nekaj dodatnih nalog
.
Direktorica – odgovor:

S tem vprašanjem se v občinski upravi že kar nekaj časa zelo aktivno ukvarjamo. Opravili smo tudi sestanke z inšpekcijskimi organi in z različnimi službami. Dejstvo je, da je to področje v pristojnosti občine, predvsem na tistih površinah, kjer so javne površine v lasti občine. Bistveno manj ali nič pristojnosti pa imamo na zasebnih zemljiščih, sploh če so kmetijska zemljišča, saj so v pristojnosti drugih inšpekcijskih služb, kar so nam večkrat povedali. Aktivno se ukvarjamo z ureditvami, ki so na javnih površinah, ki jih je v Brežicah zelo malo. Večina oglaševalskih panojev stoji na zasebnih zemljiščih, kar morajo urediti pristojne inšpekcijske službe. V okviru občinskega prostorskega načrta smo že zastavili ene smernice, da bomo v mestnih jedrih ali v obcestnih zemljiščih oz. križiščih, kjer bomo podali določena izhodišča za postavitev teh panojev. Ne moremo pa doseči, kar nas že več let moti, da na zasebnih zemljiščih ni občina tista, ki lahko prepove postavitev tega. Popolno pristojnost imamo na svojih zemljiščih, na ostalih pa lahko določimo omejitve, usmeritve in prav s tem se zdaj ukvarjamo in računamo, da bomo do konca leta to tudi pripravili.



Izpraševalec: Aljoša Rovan (Levica)

Vprašanje/pobuda: 1. Konec leta 2015 je župan sklical izredno sejo občinskega sveta o dogajanjih v zvezi z begunci. Seja je bila 2.11.2015 v Dobovi. Med drugim se je pojavilo vprašanje, kako je s povračilom izpada dohodkov, ki so jo zaradi različnih dejavnikov utrpela naša podjetja. Šlo je po eni strani za potencialne težave v turizmu, po drugi pa fizično preprečen dostop strankam do na primer dobovskih vulkanizerjev, do veterinarske bolnice v Brežicah itd.
Darko But z Uprave RS za zaščito in reševanje je na izredni seji obljubil, da bo škoda povrnjena, in to v celoti, ne da bi morala občina prej aktivirati svoje rezerve, kar se da razbrati iz posnetka seje. Kmalu po seji so bila podjetja pozvana k oceni škode, kar so tudi storila in podatke posredovala na občino. Potem je vse skupaj nekam potihnilo. O tematiki sem nekajkrat sprožil razpravo na sejah odbora za gospodarstvo. Predsednik odbora, hkrati \'\'gospodarski\'\' podžupan, nam je poročal o tem, da je država pomagala turizmu v obliki sofinanciranja marketinških dejavnosti, kar je bilo tudi realizirano. Izvedeli smo, da bo nekaj denarja prišlo za obnovo asfalta v Dobovi, kar vse skupaj ni nič narobe, medtem ko do pomoči ostalim še ni prišlo. Podžupan je nekajkrat obljubil, da nam bo posredoval korespondenco med občino in državo, a obljube mu nikakor ni uspelo izpolniti. Na zadnji seji odbora za gospodarstvo sem sprožil to temo in sprejeli smo stališče, da \'\'občinska uprava pošlje dopis na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), v katerem zahteva jasen odgovor, ali bo izplačana kakšna odškodnina gospodarskim subjektom, ki so v preteklem letu na prej omenjeno ministrstvo oddali oceno škode zaradi migrantske krize.\'\' Pred časom pa smo prejeli odgovor MGRT-ja na dopis pomočnika vodje oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj. Odgovor pravi, da država za povračilo nima zakonske osnove, pri čemer se sklicujejo na dva zakona v zvezi z naravnimi nesrečami in podobnim. Nad takim odzivom vlade sem razočaran. Pravi, da nimajo zakonske osnove, saj ne obstaja ustrezen zakon. Pri tem pa so državni organi tisti, ki so (najbrž brez ustrezne zakonske podlage) preprečevali dostop do gospodarskih subjektov. Razen tega je vlada tista, ki bi lahko oziroma morala parlamentu predlagati, da sprejme interventni zakon ali kaj podobnega. Tega niso storili, ampak so raje postavljali žico in sprejemali, po vsej verjetnosti neustaven, Zakon o tujcih.
Po drugi strani pa sem razočaran tudi nad občino, ki svojega dela ni opravila dobro. V tistih časih je bil župan skoraj vsak dan pred kamerami in modroval o beguncih in bremenih, ki jih nosi naša občina ter o ogroženosti naših ljudi (ki realno nikoli ni obstajala) ter s tem dvigal paniko in potenciral nevarnost izpada dohodkov v turizmu, sklical je izredno sejo itd. Skratka, izkoristil je priložnost za nabiranje političnih točk. Ko pa je bilo treba opraviti neko resno delo stran od oči medijev, pa tega ne počne ne župan, ne podžupan, ne direktorica občinske uprave, ne vodja oddelka, ampak pomočnik vodje oddelka. On je glede na moje izkušnje v redu človek in sposoben javni uslužbenec, je pa kljub temu nekdo, ki je na petem klinu hierarhične lestvice. Morda nas tudi zato vlada ne jemlje resno. Skratka, pričakoval sem več truda občinske uprave in boljše rezultate na tem področju. Glede na to, da z državno pomočjo očitno ne bo nič, bo verjetno treba sporočiti gospodarskim subjektom: Obrazce za prijavo gospodarske škode ste izpolnjevali brez veze, hvala za vaš trud. Druga možnost pa je, da poskusimo poiskati kako rešitev v okviru občinskih financ. Zato postavljam tri svetniška vprašanja na to temo:
• Kolikšen izpad dohodkov so prijavili naši gospodarski subjekti? Prosim za tabelico po podjetjih.
• Ali obstaja kaka podlaga za popolno ali delno povračilo škode iz proračuna občine Brežice?
• Če taka podlaga ne obstaja, ali je možno, da občinski svet s sprejetjem ustreznega odloka ustvari tako podlago? - Aljoša Rovan (Levica) 04.04.2017
Odgovor:
Župan – odgovor:

Za prvi odgovor sicer nimam točnega odgovora, a gre za okoli 3 milijone EUR. Pri drugem odgovoru – občina lahko sprejme odlok, če so podlage v državni zakonodaji. Pri podjetjih je še posebej pomembno, saj gre za neke vrste pomoč, ki bi jo podjetja morala priglasiti. Ni res, da samo pomočnik kontaktira z ministrstvom. Imeli smo nekaj sestankov z ministrom, mislim, da je bil tudi Jure Pezdirc zraven in je povedal, da ni pravnih možnosti. V kolikor država ne sprejme zakona, občina v tem primeru tudi nima nobenih pravnih možnosti, da da sredstva za pomoč podjetnikom. Ne predstavljam si, kje bi mi dobili 3 milijone EUR, da bi jim povrnili škodo, če so seveda te ocene prave in če bi lahko dali. Ni bilo tudi pravne osnove za povračilo škode ob žici pa sta vlada in parlament sprejela pravno osnovo. Če bi bila volja s strani ministrstva ali iz vlade, bi lahko tudi to spremenili. Občina tu ne more nič pomagati. Danes sem govoril z Romanom Matjašičem, ki pokriva gospodarstvo in pravi, če ni pravnih podlag, tudi občinski svet ne more sprejeti odloka.


Podžupan Jure Pezdirc – odgovor:

Opozoriti moram, da je Evropa vseskozi v nevarnosti novega begunskega vala in tudi ta »če bo«, je lahko po t.i. »balkanski poti« in lahko se nam zgodi zelo hitro ali pa malo kasneje enaka situacija kot smo jo imeli nedolgo nazaj. Skrbi me predvsem to, da z državo nimamo urejeno »kaj bo, če bo«. Govorimo o odškodninah in o tem, kaj vse bi morali narediti, mi pa hkrati nimamo urejene zadeve. Kaj bo s t.i. »centrom«? Kaj bo, ko se bo oz. če se bo zaprl mejni prehod? Kaj bomo potem rekli… Potem bomo imeli težavo mi na Odboru za gospodarstvo, kot tudi na občini, ko bodo spet ti isti podjetniki prišli do nas in rekli, da takrat je to bilo, se je uredilo, ampak mi nismo nič naredili. Ampak »kaj mi nismo dobro naredili«? To je dobro vprašanje. Mi smo imeli kar nekaj sestankov tako z ministrom kot tudi strokovne službe in župan z ministrstvom za gospodarstvom in ostalimi. Kaj je bilo dejansko sporočeno? Da se zadeva urejena in bo urejena. Potem, ko ni bila pa pač ni bila. Pozivam tudi parlamentarne stranke, ki ste zastopane v tem občinskem svetu in ste tudi zastopani v državnem zboru, da to zadevo odprete in uredite, ker niso samo Brežice takšen primer. Enak primer je Šentilj in še kje… Ko se bo zgodilo, bi bilo odlično, da imamo to zadevo urejeno in da bomo vedeli kako bomo odreagirali in kako bodo naše gospodarske družbe in ostali zaščiteni.

11. Zaključni račun proračuna občine Brežice za leto 2016.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

12. Sklep o prekategorizaciji občinskih stanovanj v bivalne enote za najbolj socialno ogrožene posameznike ali družine.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

13. Sklep o kategorizaciji treh občinskih tržnih stanovanj.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

14. Sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti občine Brežice za leto 2016.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

15. Sklep o uskladitvi cene storitve »Pomoč družini na domu« za leto 2017.

Gradiva:

Sprejeti sklepi:

16. Sklep o določitvi cenika o oddaji dvorane in učilnice v Dom kulture Brežic.

Gradiva: