29.12.2014 / Župan

Župan slavnostni govornik na osrednji posavski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti je 26. decembra v prenovljenem Kulturnem domu Krško potekala osrednja posavska proslava s koncertom Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško. Čast slavnostnega govornika na prireditvi je letos pripadla županu občine Brežice Ivanu Molanu, ki je v govoru poudaril pomen enotnosti in sodelovanja v Posavju, ki je lahko zgled tudi državi.

Govor župana občine Brežice Ivana Molana na osrednji posavski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti,

(Petek, 26.12.2014, ob 18.00, Kulturni dom Krško)

Spoštovani Posavke in Posavci, dragi gostje, gospe in gospodje!

danes nas je združila obletnica 26. decembra, dneva uradne razglasitve volje 95% slovenskih volivcev, ki smo se na zgodovinskem plebiscitu 23. decembra 1990 odločili, da je naša edina možnost za boljšo prihodnost v samostojni  in neodvisni državi Sloveniji.

Skupaj smo iskali in našli boljšo pot od obstoječe države, kjer smo bili vedno v podrejenem položaju, brez možnosti za odločanje o lastni usodi. Želeli smo si demokracije in svobodo izražanja. Pričakovali smo, da bo v večstrankarskem sistemu drugače, da se bomo rešili vladavine elite, ki se je reproducirala v vedno istih krogih.

Edini način, da Slovenci preživimo in napredujemo, je bila pot  samostojnosti. Želeli smo živeti brez strahu, da bodo naši prihranki čez noč izgubili polovico vrednosti. Brez nenehnega spraševanja ali bo elektrika, da bomo lahko oprali perilo in imeli toplo vodo. Brez ugibanja ali bo na voljo dovolj goriva za pot v službo in k zdravniku, ali bo v trgovini na voljo dovolj osnovnih dobrin za vse, ki jih potrebujejo. Danes se mlajšim generacijam gotovo zdijo hiperinflacija, redukcije elektrike,  nakup goriva na bone, pomanjkanje pralnega praška in kave, smešni.

Spoštovani, takšna je bila naša realnost pred tremi desetletji.

Zato smo priložnost, da postanemo gospodarji svoje usode v lastni državi, zgrabili z obema rokama in sprejeli odgovornost za našo prihodnost. Rešitev iz podrejenega položaja, ki nam ga je vsilila nekdanja država, smo praznovali z zanosom in samostojnost obranili za ceno življenj.

Spomnimo se razlogov, zaradi katerih smo izglasovali svojo državo in suverenost slovenskega naroda. Zakaj smo se odločili za samostojno pot, kaj smo in kaj še pričakujemo od domovine?

Državo, kjer vlada zakon in ta velja za vse enako, ne glede na prepričanje ali verovanje. Družbo, kjer je cenjeno delo. In kjer je delo nagrajeno s poštenim plačilom, ki omogoča človeku dostojno življenje. Domovino, kjer dobrodelnost ni nadomestek socialne države. Državo, kjer bodo ljudje na vodilnih mestih delali v interesu vseh, ne le v lastnem interesu in interesu različnih lobijev.

Danes, po 24 letih, lahko oddaljeni od zgodovinskega trenutka nepristransko ocenimo težo naše odločitve in pravilnost izbire. Spomnimo se doseženih ciljev, ki so se nam zdeli še pred leti neuresničljivi.

Postali smo del Severnoatlantskega zavezništva (NATO) in polnopravni člani Evropske unije. S številnimi državami si delimo isto valuto. Za nami je že izkušnja vodenja naših evropskih sočlanic, s tem pa tudi izkušnja svetlih in temnih plati članstva. Samostojna Slovenija nam je omogočila oblikovanje razvojnih regij, v katere smo povezani z zgodovinskimi, kulturnimi in geografskimi dejavniki. Tako se je pričelo razvijati tudi naše Posavje.

Ugotovimo lahko, da se je po osamosvojitvi naglo dvignil življenjski standard v državi. Začeli smo se posvečati varstvu okolja in nekdaj redke dobrine so postale široko dostopne. Vendar samostojnost in t.i. veliki uspehi niso bili dovolj. V  začetnem navdušenju in nepremišljeni želji po več in bolje smo pozabili na temeljne človeške vrednote. Te bi morali ohraniti, saj so nujne za dostojno življenje vseh ljudi. Poštenost, odgovornost in delavnost so se v procesu tranzicije umaknile grabežljivosti, oportunizmu in ignoranci. Prav zaradi tega se danes sprašujemo, kaj se je zgodilo z našo enotnostjo, ki smo jo leta 2005 dodali imenu našega praznika, dnevu samostojnosti in enotnosti.

S spremembo imena naj bi poudarili izraženo enotnost državljanov pri odločitvi za neodvisnost. Prav je, da poudarimo pomen enotnosti, ki je bila ključni dejavnik tako pri odločanju za svojo državo kot pri obrambi naše suverenosti. Slovenci ob najhujših preizkušnjah dokazujemo, da znamo strniti vrste v skupnem boju za obstanek naroda in domovine. Spoznali smo, kot že davno tega drugi narodi, da le združene čaka zmaga, razdvojene pa poraz.

Čemu deliti dvomilijonski narod? Zakaj ločnica, ko pa nas veliko več stvari povezuje kot ločuje. Imamo isto kulturo, jezik, željo po boljšem življenju, miru in blaginji. Naša pot v prihodnost je ista, smo sopotniki, ki se borimo z istimi strahovi in dvomi.

Danes ugotavljamo, da si nismo več enotni niti glede tega, kateri zgodovinski mejnik je bil ključen za nastanek naše države. Ali smo sploh še suvereni, glede na močno finančno odvisnost države od drugih? Ali res še vedno sami odločamo o svoji usodi? Razdvajajo nas pogledi na preteklost,  žal pa tudi pogledi na sedanjost. Dnevno se porajajo vprašanja, kaj je nujno potrebno storiti za izhod iz krize, ki nam bo omogočil normalno življenje.

Posavci se zavedamo, da smo ob samostojnosti dobili priložnost in izziv za ustvarjanje pokrajine po svojih željah in načrtih. Povezujejo nas reke, vinogradi in predvsem dobri ljudje, ki so pripravljeni prostovoljno narediti veliko več od povprečja. V Posavju nas družijo mnogi dejavniki, med temi še prav posebej energetika. Veseli me, da smo skupaj prepričali tedanje vodilne, da akterji oz. podjetja na področju energetike sodijo v regijo, kjer se energija proizvaja. Prepričan sem, da državna podjetja kot so GEN, HESS in INFRA prispevajo pomemben del k razvoju gospodarstva in družbe v Posavju. Tako so posavske občine združile moči tudi pri umeščanju hidroelektrarn v naš prostor. Ob gradnji smo želeli doseči sinergijske učinke ter spodbuditi razvoj kmetijstva in gospodarstva z ureditvijo prometne in turistične infrastrukture ter protipoplavne zaščite.

V Posavju smo poznani po kakovostnem osnovnem in srednjem šolstvu. V zadnjih letih smo izobraževalni sistem nadgradili s fakultetami za energetiko, logistiko in turizem. Z znanjem ljudi v Posavju smo uspeli pridobiti veliko evropskih sredstev. Evropski denar, s katerim smo oplemenitili občinske proračune, nam je pomagal uresničiti številne investicije, namenjene izboljšanju kakovosti življenja v naši regiji.

Priložnost za nadaljnje povezovanje posavskih občin predstavlja turizem. Povezati moramo turistične subjekte  in pripraviti skupno ponudbo Posavja, ki bo ustvarila zgodbo in pritegnila obiskovalce. Veliko si obetamo od bodoče 3. razvojne osi, od katere pričakujemo dodaten zagon v posavskih občinah.

Upam si trditi, da smo v Posavju znali in zmogli poenotiti naše želje in določiti prednostne naloge. Ena od prednostnih nalog je gotovo kakovostno in dostopno zdravstvo. Želimo ga ohraniti, zato močno podpiramo razvojno strategijo splošne bolnišnice Brežice pri načrtih za nadgradnjo obstoječih programov v skladu z današnjimi potrebami ljudi.

Dokaz, da je naša pot pravilna, je vključitev občin Radeče in Bistrica ob Sotli v posavsko razvojno regijo, saj je tu omogočeno lažje sodelovanje in enakopravno vključevanje. Upravičeno si želimo svojo regijo, ki bo uresničevala naše cilje in načrte.

Prepričan sem, da se lahko naša države oz. ljudje, ki ustvarjajo in vodijo Slovenijo, zgledujejo po eni najmanjših slovenskih regij, kjer je naš dom. Posavske občine prepoznavajo različne potrebe svojih občank in občanov, vendar znamo poiskati enotnost pri ključnih stvareh. Smo živ primer dobre prakse na področju sodelovanja in povezovanja kljub nekaterim razlikam. Skupni projekti, ki bodo v prihodnosti še pogostejši, so dokaz da se da s sodelovanjem hitreje in bolje doseči zastavljene cilje.

Spoštovani, samostojnost nam je pred skoraj četrt stoletja prinesla veliko dobrega, a tudi številne neznanke. Teh žal takrat nismo znali ali zmogli prepoznati in pravilno ukrepati. Glede na obete, je pred nami obdobje preizkušenj, ki ga bomo lahko prebrodili in preživeli le poenoteni.

Najprej bomo morali poiskati skupne odgovore na naslednja vprašanja:

Kako povezati ljudi in premagati razlike?

Kako brez čudežnih receptov in visokoletečih besed pričeti z reševanjem problemov?

Kako uskladiti želje in možnosti?

Kako s sredstvi, ki so na voljo, doseči najboljše rezultate?

Skratka, čas je, da vsak na svojem področju prične delovati gospodarno in odgovorno. Potreben je dogovor, konsenz, kaj potrebujemo in kako bomo to dosegli. Kako uspešni bomo pri tem, pa je odvisno od nas in naše enotnosti.

Prepričan sem, da je Posavje primer dobre prakse in zgled za državo. Smo dokaz, da lahko kljub razlikam najdemo skupno rešitev in jo uresničimo. Naša moč je v doseganju dogovora kljub različnosti, v preseganju razlik pri pomembnih odločitvah za vse ljudi, ki živimo in delamo v Posavju. Vse do danes smo lahko ponosni na zrelost in odgovornost, saj smo uspeli zagovarjati skupne interese Posavja ne glede na našo politično in ideološko pripadnost.

Spoštovani, čestitam vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti z željo, da vsak od nas prispeva k večji enotnosti nas Slovencev.  Samo tako si bomo lahko ustvarili lepši jutri za nas in naše zanamce.

Hvala in vse dobro v letu, ki prihaja!