Gumb išči|

Zapri iskalnik

05.01.2015 / Zanimivo

180 let dvojčic Rezike in Nežike

Deli na FBNatisni

Župelevec – V soboto, 20. decembra 2014, sta 90. rojstni dan praznovali sestri dvojčici Rezika Balas iz Arnovih sel in Nežika Rožman iz Bojsnega. Ob njima se je zbrala vsa družina da bi skupaj obeležili dvojni jubilej, kakršnega v občini Brežice doslej še nismo zabeležili. Na prijazno povabilo domačih se je praznovanja udeležil tudi župan občine Brežice Ivan Molan in slavljenkama voščil obilo zdravja ter dobrega počutja v krogu njunih najdražjih.

 

180 let Rezike in Nežike roj. Slovenc 01.JPG 180 let Rezike in Nežike roj. Slovenc 03.JPG 180 let Rezike in Nežike roj. Slovenc 06.JPG 180 let Rezike in Nežike roj. Slovenc 07.JPG 180 let Rezike in Nežike roj. Slovenc_tako sestrki kot družino povezuje glasba.JPG 180 let Rezike in Nežike roj. Slovenc_obilo glasbe ob praznovanju.JPG

Rezikini in Nežikini sorodniki so pripravili oris njune življenjske poti, ki je bila trnova, vendar sta s potrpljenjem, zaupanjem in dobro voljo premagali vse ovire. Družino povezujejo močne vezi in še posebej glasba, jubilantki Rezika in Nežika še danes zelo radi zapojeta.

Dvojčici  Rezika in Nežika sta se rodili l. 1924 v družini Slovenc, v času po 1. svetovni vojni, ko sta ljudi pestili revščina in pomanjkanje. Njuna starša sta bila viničarja na Silovcu pri Sromljah, zato je družina stanovala v skromni viničarski hiši. Slovenčevi mami Neži in očetu Jožetu se je rodilo 13 otrok, žal so trije otroci umrli že v zgodnjem otroštvu. Rojstva sestric Rezike in Nežike so se razveselili  štirje starejši Slovenčevi otroci – takrat petletni Ivan, štiriletna Anka, triletni Karl in enoletna Pepca. Za njima se je Slovenčeva družina povečala, rodili so se še Ivanka, Pepče, Micka in Francek.

Slovenčevi so živeli v težkih razmerah, zato so morali otroci že v nežnem otroštvu zapustiti svojo družino in si sami služiti kruh z delom pri premožnejših sorodnikih. Tako je komaj šestletna Nežika šla od doma k bratrančevi družini, k Žerjavovim na Gomile v Sromlje. Njena sestra Rezika pa je pri osmih letih odšla živet k teti, k družini Strgar na Mali vrh. Na takšen način so sorodniki pomagali preživeti otrokom.

Vsi Slovenčevi otroci so zgodaj spoznali manj lepe plati življenja in trdo delo. Pridni, delavni in skromni so ostali vse življenje. Kljub temu, da so bili zgodaj ločeni od staršev in bratov ter sester, so imeli dom nadvse radi. Sorodniki so živeli razmeroma blizu, zato so, če je bila le možnost, pritekli domov obiskat drago dobro mamo, ata, brate in sestre.

Slovenčevi starši so kljub težkim časom in revščini prišli do svojega doma. Preselili so se v Curnovec pri Sromljah na manjšo kmetijo, kjer  so v oskrbo vzeli starejše ljudi. Tako sta starša Slovenc prišla do domačije, ki je družini omogočila preživetje. Druga svetovna vojna je bila za Slovenčeve težka preizkušnja, saj je na pragu svobode marca 1945 padel brat Karel, partizan.

Medsebojna ljubezen in povezanost sta med Slovenčevimi otroki ostali za vse življenje. Do današnjih dni se Slovenčevi otroci z družinami radi srečujejo na domu v Curnovcu pri Sromljah, kjer danes živi Pepče Slovenc z družino. Vedno jih je družila pesem in Pepčetova harmonika.

Reziki in Nežiki življenje tudi pozneje ni prizanašalo. Obe sta se poročili na manjši kmetiji, Rezika v Arnovo selo, Nežika na Bojsno. Življenje na kmetiji ni bilo lahko, bilo je veliko trdega dela in zelo malo denarja. V skromnosti sta sestri vzgojili tudi otroke, Rezika dva sina in Nežika dve hčeri. Življenje je bilo za vsako izmed njiju polno težkih preizkušenj, kar pa ju ni zlomilo, znali sta potrpeti in tako sta skupaj  dočakali 90 let. Ob njuni skupni 180-letnici Nežiki in Reziki želimo, da bi bili še dolgo pri dobrem zdravju in srečni v krogu svojih družin!