09.12.2016 / Civilna zaščita

Izvjajanje projekta Prvi reševalec - usposobljeni očividec

V okviru projekta Prvi reševalec - usposobljeni očividec je bilo izvedeno več predstavitev temeljnih postopkov oživljanja...

V okviru projekta Prvi reševalec - usposobljeni očividec je bilo izvedeno več predstavitev temeljnih postopkov oživljanja z in brez defibrilatorja:

v torek, 20.09.2016 aktiv ravnateljev v Osnovni šoli Artiče;

v torek, 04.10.2016 Zveza prijateljev mladine Krško;

v četrtek, 20.10.2016 Osnovna šola Cerklje ob Krki;

v sredo, 02.11.2016 1. skupina prvih reševalcev - usposobljenih očividcev;

v ponedeljek, 14.11.2016 2. skupina prvih reševalcev - usposobljenih očividcev;

v torek, 15.11.2016 3. skupina prvih reševalcev - usposobljenih očividcev;

v četrtek, 17.11.2016 4. skupina prvih reševalcev - usposobljenih očividcev;

v petek, 09.12.2016 5. skupina prvih reševalcev - usposobljenih očividcev.

Vsaka družba je izpostavljena naravnim in drugim nesrečam, ki so pogojene z naravo prostora v katerem določena družba biva. Občina Brežice je še posebej izpostavljena zaradi možnosti uničujočega potresa, obsežnih rečnih ter hudourniških poplav, jedrske nesreče, neurij, toče, množične nesreče na avtocesti, nesreče večjega obsega na železniški progi, letalske nesreče, nalezljivih bolezni živali in številnih drugih nesreč. Zanimivo je, da se jih ljudje sploh ne zavedajo in mislijo, da se nesreče večjega obsega dogajajo daleč stran od nas in da jih bomo tudi v prihodnje spremljali le po televiziji. Bistvenega pomena je, da se ljudje zavemo, da se danes ali jutri lahko zgodi nesreča večjega obsega tudi pri nas in da se nanje venomer pripravljamo. Kajti, ko se zgodi, smo navadno kljub opozarjanju o možnostih naravnih in drugih nesreč v našem okolju, na koncu vseeno presenečeni.

Kar nekaj časa je potrebno, da se v primeru naravne nesreče odzovejo redne službe, kot so na primer ekipe nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju besedila: NMP) in druge, ki v primeru nesreče večjega obsega ne zadoščajo in ne zmorejo pomagati vsem pomoči potrebnim. V takih trenutkih pridejo na pomoč ljudem v stiski prostovoljni gasilci, pripadniki civilne zaščite in člani društev ter klubov posebnega pomena v državnem in občinskem sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Še pred njimi so običajno prvi na mestu nesreče ali pomoči potrebnim sami prebivalci oziroma naključni prisotni. In samo oni so lahko prvi reševalci oziroma usposobljeni očividci, kajti od njih ter njihove usposobljenosti je najprej odvisno število preživelih. In kako si lahko prebivalci pomagajo sami? Predvsem z znanjem o prvi pomoči, katere del so tudi temeljni postopki oživljanja z defibrilatorjem in brez defibrilatorja.

Prav vsak občan ter državljan bi moral biti prvi reševalec – usposobljeni očividec in poznati temeljne postopke oživljanja z defibrilatorjem in brez defibrilatorja ter znati ustaviti močne krvavitve. Ne samo za uporabo v primeru naravnih ali drugih nesreč, ampak tudi v vsakdanjem življenju.

V primeru srčnega zastoja, ko možgani niso prekrvavljeni, nastanejo za obolelega že po štirih minutah, trajne in nepopravljive posledice. Če prvi reševalec – usposobljeni očividec, ki je naključni prisotni, obolelemu ob srčnem zastoju vzdržuje osnovne življenjske funkcije s pomočjo zunanje masaže srca in umetnega dihanja in ga prevzame poklicna ekipa NMP zaradi kakovostno izvedenih prvih postopkov oživljanja v dobrem stanju, lahko oboleli preživi. Če uporabi defibrilator, pa ga lahko tudi sam oživi. Odzivni čas ekipe nujne medicinske pomoči je običajno daljši od štirih minut, ko je za preživetje obolelega ključna vsaka izgubljena minuta. In prav čas med pričetkom srčnega zastoja in do prihoda poklicne ekipe NMP ali prvih posredovalcev bi naj zapolnili prvi reševalci – usposobljeni očividci. To pomeni, da bi izvajali prve tri člene verige preživetja.

Veriga preživetja:

1. člen: Zgodnja prepoznava stanja oziroma srčnega zastoja in klic telefonske številke 112 (Regijski center za obveščanje).

Zgodnja prepoznava stanja na podlagi bolečine v prsih ali dihalne stiske. Srčni zastoj prepozna prvi reševalec – usposobljeni očividec na podlagi stanja zavesti prizadetega in njegove neodzivnosti, ki je v večini primerov že prisoten ali pa je njegova prisotnost slučajna. Večina srčnih zastojev se namreč zgodi v krogu družine, prijateljev ter sodelavcev v službi.

2. člen: Takojšnja izvedba temeljnih postopkov oživljanja

Prvi reševalec izvaja zunanjo masažo srca in umetno dihanje. Pokliče na pomoč drugo osebo ali drugega prvega reševalca – usposobljenega očividca in mu naroči prinesti avtomatični defibrilator. Če je v bližini še kateri prvi reševalec – usposobljeni očividec, ga zaradi utrujenosti pozove k izmenjavanju pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja.

3. člen: Zgodnja defibrilacija z avtomatičnim defibrilatorjem za laike.

Medtem, ko prvi reševalec – usposobljeni očividec izvaja proces temeljnih postopkov oživljanja brez defibrilatorja z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem, naroči osebi ali prvemu reševalcu – usposobljenemu očividcu, ki je prinesel defibrilator, da ga priključi na obolelega. Proces oživljanja se nadaljuje s temeljnimi postopki oživljanja z defibrilatorjem.

4. člen: Zgodnji dodatni postopki oživljanja v izvedbi poklicne ekipe NMP in oskrba po oživljanju v bolnišnici.

Ob prihodu poklicne ekipe NMP, ta prevzame obolelega v stanju, ko mu je še mogoče rešiti življenje in nadaljnje oziroma dodatne postopke oživljanja. Prvi reševalec – usposobljeni očividec je klub temu, da mogoče tudi ni oživel obolelega, temu omogočil z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja brez defibrilatorja, z masažo (»pumpanjem«) srca pretok krvi skozi možgane, srce in druge dela telesa ter tako oskrbo možganov s kisikom.

Ljudje velikokrat mislimo, da se nam ali našim bližnjim ne more zgoditi nič slabega. Da se slabo dogaja v filmih in drugim. Kako bi se odzvali in ali bi v primeru srčnega zastoja pravilno reagirali in s tem rešili življenje svojemu otroku, zakonskemu partnerju, staršu ali drugemu? Mogoče tudi neznancu. Za preživetje obolelega so namreč ključne prve minute. Ali smo pripravljeni? Navadno se zgodijo nesreče, srčni zastoji itd. nenadoma in brez opozorila ter nas običajno zatečejo nepripravljene. Ko nekdo umre in mu nismo znali pomagati si potem, ko je že prepozno navadno očitamo svoje neznanje v trenutku potrebe. Večkrat je bilo zaradi neznanja življenje izgubljeno, ko bi bilo lahko ob pravilnem ter pravočasnem odzivu prisotnih rešeno oziroma ohranjeno.

Kdo so prvi reševalci – usposobljeni očividci? Prvi reševalci so prijatelji, sodelavci, družinski člani in tujci (laiki), ki se naključno znajdejo ob obolelemu, ki je doživel srčni zastoj ali večje krvavitve in so usposobljeni za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja z ali brez defibrilatorja in za zaustavitev večjih krvavitev.

Prve reševalce – usposobljene očividce brezplačno usposabljajo pripadniki enot prve pomoči Civilne zaščite občine Brežice, ki so usposobljeni bolničarji s pomočjo ustrezne literature, drugih virov in medsebojnih urjenj z uporabo lutk pod nadzorom drugih laikov, ki imajo opravljeni izpit za bolničarja pri Rdečemu križu Slovenije, poklicnih članov NMP, zdravnikov in drugih, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati pri tem človekoljubnem poslanstvu.

V skladu s 16. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vsakdo osebi, ki ji preti nevarnost za zdravje, priskočiti na pomoč, če s tem ne ogrozi svojega življenja ali zdravja. Če posameznik ni zmožen nuditi pomoči, mora o tem takoj obvestiti ustrezno reševalno službo ali center za obveščanje ali na drug način poskrbeti za pomoč.

To pomeni, da se lahko kot posamezniki usposabljamo iz temeljnih postopkov oživljanja z defibrilatorjem in brez defibrilatorja ter smo kot posamezniki tudi dolžni nuditi pomoč obolelemu v primeru srčnega zastoja.

Višji svetovalec za področje zaščite in reševanja, Roman Zakšek