28.06.2017 / Župan

Komemoracija v Rigoncah v spomin na padlega borca Jerneja Molana

Rigonce, 27. junij - Pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo je že 26. leto zapored potekala komemoracija v spomin na Jerneja Molana in osamosvojitveno vojno, ki je pustila močan pečat v obmejnem kraju in občini. Družina, soborci, krajani, predstavniki občine, vojašnice in veteranskih organizacij so se poklonili padlemu borcu in vsem, ki so zaslužni za naših 26 let v samostojni Sloveniji.

Na komemoraciji je spregovoril župan Občine Brežice Ivan Molan.  Zbrane je opomnil, da je komemoracija priložnost za osvežitev spomina, kako je bila izbojevana neodvisnost naše domovine ter dolžnost vseh državljanov, še posebej tistih na oblast, da odgovorno vodijo Slovenijo saj nam to nalaga spoštovanje do žrtev osamosvojitvene vojne.

Člani delegacije Občine Brežice  - svetniki občinskega sveta Tatjana Močan, Igor Zorčič in Jure Pezdirc, so v uvodu spominske slovesnosti k spomeniku padlemu borcu položili venec, spominu na Jerneja Molana so se poklonili tudi njegovi nekdanji soborci Intervencijskega voda Teritorialne obrambe s poveljnikom Zvonetom Maroltom na čelu.

Kulturni program spominske slovesnosti so oblikovali: Gasilski pihalni orkester Loče pod vodstvom dirigentke Anite Kiralj, Mešani pevski zbor KD Franc Bogovič Dobova pod vodstvom zborovodje Aljaža Božiča, učenka OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova in Glasbene šole Brežice Eva Krošelj  ter recitatorja Darko Ferlan in Bojana Zevnik.

_____________________________________________________________________________________

Govor župana Ivana Molana na komemoraciji v Rigoncah, 27. 6. 2017

Komemoracija - spominska slovesnost

Rigonce, torek, 27. junij 2017, ob 20h

Cenjena družina Jerneja Molana, spoštovani soborci Intervencijskega voda Teritorialne obrambe Brežice, spoštovani krajani, gospe in gospodje!

Danes smo se zbrali, da obeležimo osamosvojitev naše domovine in se poklonimo prvi žrtvi vojne za neodvisnost - našemu občanu, krajanu in borcu Jerneju Molanu. Kljub letom, ki tečejo in tedanje dogodke potiskajo v preteklost, ostaja spomin na Jerneja Molana živ. Spomin na dobrega človeka in spomin na vrednote, ki jih je kot branitelj domovine poosebljal. Ni poznal izmikanja odgovornosti in prelaganja bremena ter zadolžitev na druge. Tistega prelomnega leta 1991 se je kljub mladi družini, verjetno pa tudi prav zaradi nje, odzval vpoklicu v Teritorialno obrambo in do zadnjega diha branil komaj rojeno Slovenijo.

Njegova podoba za vedno ostaja v spominu ljudi, ki so ga imeli radi in so mu bili blizu. Postal je simbol boja za samostojno državo, opomnik nam vsem, da je bila svoboda Slovenk in Slovencev izbojevana za ceno življenj. Jernej Molan je pred 26 leti za svobodo slovenskega naroda dal največ, kar lahko kot ljudje sploh damo – svoje življenje. Prispeval je k temu, da smo uresničili tisočletne sanje slovenskega naroda, ki so se vedno zdele tako nedosegljive, da nas je njihova uresničitev presenetila.

Zakaj smo si Slovenke in Slovenci tako zelo želeli lastne države, kjer bomo sami odločali o svoji usodi? 

Želeli smo si oditi iz totalitarnega sistema in živeti v sodobni, demokratični državi po vzoru severne sosede Avstrije in ostalih razvitih evropskih držav. Dovolj smo imeli planskega gospodarstva, želeli smo tržno gospodarstvo in priložnost, da svobodno razvijamo našo deželo s pomočjo lastnega znanja in z delom naših rok.

Odločno in pogumno smo se z velikim soglasjem podali na pot samostojnosti in pričeli nizati najprej priznanja neodvisnosti in potem še ostale uspehe. Postali smo polnopravna članica Organizacije združenih narodov, vstopili smo v Evropsko unijo in se pridružili Severnoatlantskemu zavezništvu oz. NATU. To so bili resnično veliki uspehi v tako kratkem obdobju za našo mlado državo. Naše sodelovanje z evropskimi državami se je krepilo, postali smo člani evro območja in kasneje še območja Schengena, ko nam je bila zaupana naloga varuha zunanje južne meje Evrope.

V obdobju 26 let smo doživljali hitre spremembe, kar se je najbolj videlo pri dvigu standarda na bolje v primerjav z ostalimi republikami nekdanje Jugoslavije. V letih po osamosvojitvi in vstopu v EU smo našo državo s pomočjo evropskih in drugih sredstev prenovili in dogradili tisto infrastrukturo, ki je omogočila boljši dostop in povezanost ljudi.

Minevanje časa in spremembe gredo vedno z roko v roki. Mnogo stvari so se v času po osamosvojitvi izboljšale, nekatere so ostale iste, žal pa so se nekatere stvari tudi poslabšale. Zdi se mi, da smo se v mladi demokraciji ujeli v številne pasti, saj smo ob velikih in vidnih uspehih na mednarodni ravni pozabili ali spregledali nepravilnosti, ki so se pričele dogajati v samem jedru naše države.

Pričakovali smo, da nam bo demokratičen sistem prinesel več povezovanja in boljše odločitve, sprejete na podlagi moči argumentov. Verjeli smo, da bodo vladajoči politiki delali v korist ljudi in da bodo iskali najboljše rešitve za celoten slovenski narod. Žal danes vidimo, da si ljudje na oblasti jemljejo vodenje države bolj kot priložnost za uresničevanje lastnih interesov kot pa interesov vseh Slovenk in Slovencev. Politične tekmece se ne razume kot partnerje pri iskanju skupnih rešitev temveč kot sovražnike, ki jih je treba za vsako ceno uničiti. Namesto prevzemanja odgovornosti za storjena dejanja in sprejete odločitve oblast danes še vedno išče zunanje krivce. Enako, kot so to nekoč počeli oblastniki v nekdanji Jugoslaviji, kjer so bili večni dežurni krivci neki nedoločeni zunanji in notranji sovražniki.

Vedno pogosteje imamo ljudje tudi občutek, da pravica v Sloveniji ni enaka za vse. Da obsodbe kljub pravni državi doživijo samo tisti, ki nimajo ekonomske in politične moči oz. tisti, ki pripadajo napačni strani. Menim, da smo se v letih po osamosvojitvi izkazali za slabe gospodarje nekdaj skupnega premoženja. Dovolili smo, da so se nekateri posamezniki in združbe obnašali kot  lovci na Divjem zahodu in si kot najhitrejši, najbolj brezobzirni in agresivni prilaščali sadove dela generacij pred nami.

Tudi v Evropski uniji smo doživeli razočaranje – na schengenski meji smo pred dvema letoma videli in občutili vso bedo svetovne in evropske migrantske krize.  Nemočni smo lahko samo opazovali in čakali, da se mednarodna politika odloči, kako bo reševala nastale razmere.

Zaradi vseh teh slabosti in pomanjkljivosti, pred katerimi smo si kot narod predolgo zatiskali oči, se zdaj marsikdo sprašuje, ali se je sploh splačalo osamosvojiti in se za ceno življenja boriti za lastno državo. Smo sploh sposobni voditi svojo državo?

Vsi ti dvomi dajejo moč tistim, ki niso nikoli niti verjeli v samostojno Slovenijo niti si je niso želeli. Nekateri posamezniki in skupine si želijo našo državo spet popeljati pod okrilje drugih narodov. Kako je s tem vemo. Stoletja tlačanstva in podrejanja so nas naučila, da je narod lahko sam svoj gospodar samo na svoji zemlji.

Pogosto smo razočarani nad dejstvom, da ljudje, ki vodijo našo državo ali v njenem imenu odločajo, pozabljajo, da niso sami sebi namen, ampak da so tam zaradi vseh nas državljank in državljanov. Slovenijo in slovenski narod lahko vodijo le zato, ker smo se leta 1991 enotno uprli sovražniku, takratni Jugoslovanski ljudski armadi, in stopiti v bran domovini.

Komemoracija je priložnost, da se spomnimo in da se zavemo, da je bila naša država izborjena, da smo samostojni po zaslugi požrtvovalnih ljudi, da je naš slovenski jezik eden od evropskih jezikov zaradi borcev za neodvisnost.

Spoštovani, nič od tega ni samoumevno. Kadar se država odpove lastni neodvisnosti ni več poti nazaj. Ni popravnega izpita. Čas je, da se resnično zavemo, vsak pri sebi, da je Slovenija ena sama tako kot je eno samo naše življenje. Kot moramo biti dobri gospodarji lastnega življenja moramo biti tudi dobri gospodarji in odgovorni voditelji naše Slovenije. To je naša dolžnost. K odgovornemu ravnanju nas zavezujejo ljudje kot je bil Jernej Molan, ki je za svobodno domovino dal največ.

Poklonimo se njegovemu spominu. Naj nas trenutek tišine vrne v čas, ko je bil z nami in se je odločil, da bo branil svojo domovino, dom in družino tudi za ceno lastnega življenja.

Slava njegovemu spominu!

Rigonce, 27. junij 2017

ŽUPAN OBČINE BREŽICE IVAN MOLAN