Skoči na vsebino
Gumb išči|

Zapri iskalnik

21.05.2018 / Zanimivo

V spomin Cvetki Miloš

Deli na FBNatisni

Ob zaključku prvega tedna maja, je svojo življenjsko pot sklenila Cvetka Miloš, izjemna in vsestranska umetnica, samostojna, samosvoja oseba, ki se je dotaknila vseh, ki smo v različnih njenih življenjskih in ustvarjalnih obdobjih hodili ob njej.

Cvetka Miloš (1931–2018) – slovo ikone posavske umetnosti

Rodila se je 9. aprila 1931 v Brežicah v družini Radanovič. Leta 1959 je končala Pedagoško akademijo v Zagrebu, oddelek za risanje. Kratek čas je bila likovna pedagoginja, kmalu pa je izbrala poklic svobodne umetnice. Skoraj dvajset let je živela v Zagrebu, potem pa se je vrnila v Brežice. Njeno področje ustvarjanja je bilo široko in raznoliko. Poleg slikanja v raznovrstnih tehnikah, je bil njen ustvarjalni naboj usmerjen tudi v unikatno oblikovanje: nakit in slike – keramične reliefe. Posebno področje so bile njene tapiserije – tkala je v tehniki, ki jo je razvila sama. Njene tapiserije so kot harfa – v njih se sliši glasba, ki je prepletena kot nežni zvoki harfe z drugimi turbulencami življenja. Opredeljene kot vrhunske umetnine, ki presegajo državne meje, so dokaz prepletenosti, zapletenosti in spletenosti našega bivanja – kot nitke, ki pletejo življenje – od začetka do konca z vsemi stranpotmi, ki peljejo do cilja.

Prepoznavne stvaritve, ustvarila jih je več kot 100, krasijo številne javne prostore (npr. tapiserija Puntarji v Kulturnem domu Krško, gostilna Gadova peč Podbočje), predvsem pa domove, kjer ob tapiserijah zagotovo »kraljujejo« tudi šopki in druga dela v različnih materialih in tehnikah. Bila je odlična slikarka, njeni portreti so odražali tudi njen pogled na svet. Še posebej je imela rada Ježka, saj ji je bil njegov humor, predvsem pa pogled na življenje, zelo blizu.

Rada je ustvarjala tudi s pasteli, pri čemer je z uporabo zamolklih barv in z dobro risbo ustvarila enega izmed bolj realističnih delov njenih umetniških plasti.

Cvetka Miloš je bila »zvezana« tudi z zemljo oziroma s prepletanjem prsti in njene (človeške) sposobnosti (znanja), da iz materialov, ki jo obkrožajo ustvarja neverjetne stvari. Njena dela iz keramike so nekaj prav posebnega – vpela jih je v okvir, jim odvzela tretjo dimenzijo in jim dodala transparentnost, ki jo omogoča okvirjenost. Ob tem je kot odsev že pravega igranja z efekti, ki jih omogoča obvladovanje tehnike, ustvarjala tudi manjše kipce, v katerih je, kot je pravila sama, bilo »skrito« njeno zlato.

Seznam njenih razstav je dolg, enako številne so tudi njene predstavitve na skupinskih razstavah. Bila je članica ULUPUH (Društvo oblikovalcev Hrvaške), DOS (Društva oblikovalcev Slovenije) in WCC (World Craft Council – Svetovni svet za uporabne umetnosti).

Še posebej se njeno delo opazi v ustvarjanju številnih ljubiteljskih likovnih umetnikov, saj je tudi mentorsko delo opravljala vneto, odkrito in v dobro razvoja likovnega obzorja posameznikov ter celotne družbe.

Za svoje delo kot mentorica v likovnih društvih je leta 2005 prejelo srebrno Prešernovo plaketo Zveze kulturnih društev Krško za mentorstvo Društvu likovnikov Krško – OKO in leta 2006 zlato Prešernovo plaketo Zveze kulturnih društev Brežice za delo s člani Društva likovnikov Brežice.

Njen dom so bile Brežice, njena dela pa srečamo v različnih javnih ustanovah v Sloveniji, tudi v Posavskem muzeju Brežice, v nekdanji Jugoslaviji, v Evropi (npr. v Hypothekenbank Steiermark v Judenburgu, Avstrija) in po svetu (ZDA, Kanada, Peru). Leta 1980 je prejela Zlato medaljo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Münchnu (Nemčija).

Njen dom, atelje—galerija, je bil odprt in radi smo bili pri njej. Prihajali smo vse dni, nekateri so z njo tudi večkrat ustvarjali in se tako še bolj povezali z njo. Bili smo vedno dobrodošli, občudovali smo njeno delo in njen intenziven način življenja, sposobnost prepletanja različnih likovnih izrazov ter razgledanost, ki je omogočala iskrive in vedno zanimive pogovore. Ko odide takšna ženska in umetnica, številni pomislimo, ko bi jo le večkrat obiskali in bi nam še enkrat pripovedovala o svojih poteh, o delu ter ljubeznih, tako življenjskih kot do različnih vej umetnosti. Zelo rada je imela tudi glasbo in svoje glasbene prijatelje ter častila tudi njihove talente.

Z majem je tako odšla svetovljanka oziroma ena najbolj svetovljanskih Posavk, umetnica, ki je s svojim trdim delom in uspehom bila vzor številnim, predvsem pa nam, ženskam, saj je bila njena moč navdihujoča, njeno delo in njene misli pa so pustile neizbrisne sledi.

 

Alenka Černelič Krošelj

 

Cvetka Miloš

 

 

Fotografija: Cvetka Miloš v živem pripovedovanju na večeru, posvečenem njenemu delu (Večer s Cvetko Miloš), Knjižnica Brežice, 16. 10. 2014, Soorganizacija: Društvo za oživitev mesta Brežice in Knjižnica Brežice. Foto: Ivanka Počkar.