02.09.2015 / Zanimivo

90. let oktobrske nagrajenke Marije Veble

Župan občine Brežice Ivan Molan je skupaj s predstavniki Planinskega društva Brežice ob visokem življenjskem jubileju obiskal in voščil vse najboljše Mariji Veble, starosti brežiškega planinstva in častni predsednici Planinskega društva Brežice ter oktobrski nagrajenki.

Čila slavljenka je bila za svoj 90. rojstni dan, 10.8.2015, na Triglavu, kjer je srečala desetletje mlajšo planinko, s katero sta se dogovorili, da se ponovno srečata pri Aljaževem stolpu čez deset let. Z rojstnodnevnega pohoda je gospa Marija prinesla obilico vtisov, pot ji je popestrilo srečanje z gamsoma ter dve planiki.

Gospa Marija zase pravi, da je od nekdaj živela s hribi in bo tako tudi naprej. Župan Ivan Molan in predstavniki planincev ter predsednik PD Brežice Tone Jesenko so slavljenki zaželeli še na mnoga zdrava leta in planinske poti.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ob visokem jubileju njihove častne predsednice so brežiški planinci pripravili prispevek o njeni življenjski poti:

Veseli smo jubileja gospe, ki je pred nekaj dnevi po klinih in žici še enkrat splezala na »najvišji in s pripovedkami najbolj bogati Triglav«. Zanjo je beseda »najbolj« res najbolj primerna. Bila je »na najbolj divji Škrlatici, najdrznejšem Jalovcu, najslikovitejšem Mangartu, najbolj odličnem Razorju, najbolj bleščečem Višu, najbarvitejšem Kaninu, na največjem in najmogočnejšem Montažu«, kot je te gore označil Julius Kugy. Za njo pač lahko rečemo, da ima Slovenijo v nogah. V nogah pa ima tudi najvišjo goro Evrope – Mont Blanc, najvišji vrh Afrike – Kilimandžaro, stopala je po vrhovih nepalskih in kubanskih gora in še kod, bera je res velika. In pri vsem tem je največ teh vzponov opravila že v letih, ko večina ljudi ugotovi, da ne zmore več in se najraje drži doline.

Njena visoka življenjska obletnica naravnost kliče, da se sprehodimo z njo skozi čas, ki ga je dala svojemu možu !vanu in nam.

Sredi Ptujskega polja v Gorišnici  je s svojim rojstvom osrečila starše 11. 8. 1925.  Najmlajša leta mladosti so se prehitro iztekla v vrtincu vojne vihre, ki jo je potegnil vase in v vrste borcev, s katerimi je doživela osvoboditev. Sledila so leta splošnega pomanjkanja materialnih dobrin, zato pa so bila polna plemenitega bogastva medsebojnega sodelovanja in tovarištva, zaupanja in vere v prihodnost in v boljši čas. Mladost in ljubezen je 1951. utrdila  poroka s postavnim mladeničem Ivanom iz Brežic in tako je postala naša občanka. 

Poklicno pot je začela in končala na brežiški gimnaziji, kjer je kot profesorica športne vzgoje  generacijam mladih ljudi oblikovala odnos do zdravega načina življenja in športnih dejavnosti. Ali kot je rekla ena od njenih nekdanjih učenk, danes znana zdravnica internistka: » To je bila profesorica, ki je iz nas delala ljudi, kakršni moramo biti.« Marija je vseskozi bolj kot z besedami to počela z lastnim zgledom, s svojim načinom življenja, z neutrudnim delom v športnih društvih in od leta 1963 tudi v planinski organizaciji. In prav PD je močno zaznamovalo njena življenjska desetletja. Kar 23 let je kot predsednica vodila to po številu članov eno najmočnejših športnih organizacij v občini. Otroci iz vrtca, osnovnošolci in dijaki pa odrasli vse tja do seniorjev smo imeli in imamo v njej odlično strokovno, umirjeno, strpno in zanesljivo voditeljico. Tudi ko je predala vodenje novemu upravnemu odboru, je ostala še vedno tista Marija, katere beseda, mnenje, misel imajo veljavo. Kot častna predsednica ostaja aktivna in ohranja trdnost ter ugled društva v našem okolju, v MDO in v PZS.

Marija je nadgradila delo svojih predhodnikov, ga prilagajala novim razmeram in možnostim. Tiha, skromna, iskreno predana sprejetim nalogam in svojim idealom, ki so jo vodili skozi desetletja zahtevnih poklicnih in društvenih obveznosti, je ob velikem razumevanju, podpori in pomoči svojega moža Ivana dosegala rezultate, ki so dejansko presegali njeno žensko krhkost. To razdajanje je bilo opazno in nagrajeno s priznanji na društveni, občinski in državni ravni. Naj omenim samo najvišjo izkazano čast v občini, ko je prejela oktobrsko nagrado občine Brežice, najvišji priznanji PZS spominsko plaketo in svečano listino pa priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije, ki ji je bilo podeljeno ob mednarodnem letu prostovoljstva. Koliko različnih pohval, priznanj in podobnih listin hrani doma, najbrž še sama ne ve, vsem nam pa je jasno, da so to bile predvsem moralne nagrade, s katerimi si ni pridobila materialnega blagostanja. Tega Marija tudi ni ne pričakovala ne iskala. Ni bila tako vzgojena, ni to v njeni naravi.

Največja nagrada in priznanje za njo so bili zadovoljni obrazi njenih planincev, ljudi, ki jim je odstirala lepote narave, gora, cvetja. Ki jih je učila v planinskih šolah, kako je treba spoštovati gore in se do njih in na njih vesti, kako biti tovariš tovarišu. Nagrada so ji bila in so ji še prisrčna snidenja na planinskih poteh in v kočah z ljudmi iz prijateljskih društev – domačih ali onih iz Hrvaške, s katerimi je navezala stike.

Naša Marija je svetel vzor nam malo mlajšim, je vzgled dobrega človeka, ki razmišlja o velikih rečeh, a uživa v drobnih zadovoljstvih. Je zaščitni znak našega društva in naš ponos.

Draga častna predsednica, lepo Te je imeti in lepo je biti s Teboj na vrhu osvojene gore, prijetno je slediti Tvojemu umirjenemu in pretehtanemu, varnemu koraku, prijazno je spremljati Tvojo energijo, trdno voljo, poslušati Tvoje besede. Tvoji planinke in planinci Ti ob jubileju iskreno čestitamo in želimo, da tudi v prihodnje počneš tisto, kar Te globoko  radosti in kar Ti veleva srce.

Nazdravljamo Tvojemu prazniku! Še na mnoga zdrava leta! Še na mnoge planinske poti!

Predsednik PD Brežice:

Tone Jesenko