Gumb išči|

Zapri iskalnik

02.03.2021 / Zanimivo

Pričenjajo se spomladanske selitve dvoživk čez cesto

Deli na FBNatisni

V spomladanskem obdobju se pričenjajo prve množične selitve dvoživk, ki pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov. V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta LIFE AMPHICON prvič pripravili letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novičniku Regljač, kjer so zbrani tudi napotki za sezono spomladanskih selitev dvoživk, ki je pred vrati.

Sporočilo za medije

Novičnik Regljač (https://www.lifeamphicon.eu/wp-content/uploads/2021/01/E.4-e-Newsletter-Regljac-2020-SL.pdf ) je namenjen predstavitvi in letnemu pregledu aktivnosti na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji. Pripravo prve številke Regljača je omogočil izredno pozitiven odziv in pripravljenost za sodelovanje številnih organizacij, društev, prostovoljcev in posameznikov.

Stepisnik_Tina_Nocni_popis_dvozivk.jpg

Veliki pupek najden med nočnim popisom ceste. / Foto: Tina Stepišnik, LIFE AMPHICON

Katja Poboljšaj, Center za kartografijo favne in flore (CKFF): »V letu 2020 smo v projektu LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov v CKFF ustanovili Informacijski center za varstvo dvoživk in v sodelovanju s številnimi deležniki pripravili prvo številko Regljača. V letu 2020 se je po poročanjih koordinatorjev akcij prenašanja dvoživk čez cesto udeležilo več kot 500 prostovoljcev. Na 30 lokacijah, na skoraj 50 km cest, je bilo zabeleženih več kot 82.000 živih in povoženih dvoživk. Zato bi še posebej radi izpostavili ves trud in delo, ki ga prostovoljci vsako leto prispevajo za izvajanje akcij prenašanja dvoživk po vsej Sloveniji.«

Dvoživke se spomladi množično selijo predvsem v toplih deževnih večerih in nočnih urah, takoj po sončnem zahodu. Iz gozdov, kjer prezimujejo, se selijo na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pričetek spomladanskih selitev dvoživk je na različnih lokacijah po Sloveniji težko točno napovedati, saj je odvisen od lokalnih vremenskih razmer.

Selitve se pričnejo, ko se nekaj dni zapored nočne temperature dvignejo nad 5 °C in je visoka zračna vlaga. Najbolj opazne ter množične selitve navadnih krastač in rjavih žab se običajno zgodijo v dveh do treh tednih. Druge vrste dvoživk s selitvijo pričnejo kasneje, selitev je časovno bolj razpršena in običajno traja več mesecev.

Dvoživkam na njihovi selitveni poti lahko pomaga prav vsak, tako da sodeluje pri lokalnih akcijah prenašanja dvoživk čez cesto. Vrsto let jih organizirajo tudi partnerji projekta LIFE AMPHICON v Kozjanskem parku in na Radenskem polju.

Stepisnik_Tina_Veliki_pupek.jpg

V večernem času dvoživke na drugo stran ceste proti vodi varno prenesejo udeleženci akcij prenašanja dvoživk. / Foto: Tina Stepišnik, LIFE AMPHICON

dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje – vodilni partner projekta LIFE AMPHICON: »V Občini Grosuplje velik poudarek namenjamo trajnostnemu razvoju in varstvu narave. Že dolgo se zavedamo pomena ohranjanja dvoživk in njihovih habitatov. Na cestnem odseku med Velikim Mlačevim in Veliko Račno na območju Krajinskega parka Radensko polje bo zato letos že štirinajstič zapored potekala akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«. Kot vsako leto so v spomladanskem času postavljene začasne varovalne ograje, številni udeleženci akcije pa dvoživke vsak večer prenašajo čez cesto in jim tako omogočajo varno pot do mrestišč.«

Udeleženci akcij prenašanja dvoživk morajo upoštevati določila prometne varnosti, v letošnjem letu pa tudi aktualne ukrepe Vlade Republike Slovenije in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe z virusom COVID-19.

Obvezna oprema za udeležbo so odsevni jopič, dobra svetilka, dovolj globoko vedro, v katerega se pri prenosu čez cesto odlagajo dvoživke ter primerna oblačila in obutev glede na vremenske razmere. Voznike motornih vozil naprošamo, da na znanih lokacijah ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem povečajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk.

Smolej_Tadeja_Obvezna_oprema.png

Med obvezno opremo za udeležbo na akciji prenašanja dvoživk sodijo odsevni jopič, dobra svetilka, dovolj globoko vedro ter primerna oblačila in obutev glede na vremenske razmere. / Foto: Tadeja Smolej, LIFE AMPHICON

Izvajanje akcij prenašanja dvoživk čez cesto in postavljanje začasnih varovalnih ograj v času spomladanskih selitev ni trajna rešitev za povoze dvoživk in tudi ne prepreči povozov v poletnem in jesenskem obdobju. Skladno z zastavljeno sistematiko reševanja problematike povozov dvoživk na državnih cestah, načrtovanimi projekti in proračunskimi sredstvi zato Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) načrtuje izvedbo ustreznih trajnih ukrepov na problematičnih odsekih. Osnovo za načrtovanje smiselnih in učinkovitih trajnih ukrepov za zaščito predstavljajo monitoringi dvoživk, ki se izvajajo v sklopu priprave projektne dokumentacije tudi na drugih projektih DRSI, ki obsežneje posegajo v problematične cestne odseke in tako omogočajo izvedbo potrebnih trajnih ukrepov za dvoživke.

V projektu LIFE AMPHICON bo DRSI vzpostavila podhode in trajne varovalne ograje na petih cestnih odsekih, ki se uvrščajo med najbolj kritične odseke z vidika povoza dvoživk v Sloveniji. Poleg številčnosti tamkajšnjih populacij dvoživk se namreč ti odseki nahajajo v treh zavarovanih območjih in sicer dveh območjih Natura 2000, ki sta hkrati zavarovana tudi kot krajinska parka (Ljubljansko barje in Radensko polje – Viršnica), ter v regionalnem parku Kozjanski park.

Več informacij o projektu je dostopnih na https://www.lifeamphicon.eu, dodatne informacije o dvoživkah pa lahko najdete na spletni strani Informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije – http://www.ckff.si/icvds/.

2021_03_01_Regljac_infografika.png

Rezultati akcij prenašanja dvoživk in izvedenih raziskav na cestah v letu 2020. / Vir: Regljač, Letnik I, Številka I, december 2020, LIFE AMPHICON

Smolej_Tadeja_Navadna_krastaca.JPG

 

Samci navadne krastače že na poti na mrestišče prežijo na samice, zato mnoge tja prispejo v paritvenem objemu. Večja samica jih lahko na svojem hrbtu nosi tudi več kot kilometer daleč. / Foto: Tadeja Smolej, LIFE AMPHICON