06.11.2025 / Sporočila za javnost
Župan Ivan Molan voščil Ani Kovačič - Eni ob 100. rojstnem dnevu
Deli na FBNatisni
V nedeljo, 26. oktobra, je v krogu svojih domačih praznovala častitljivi življenjski jubilej Ani Kovačič - Eni iz Velikega Obreža. Slavljenko je na povabilo družine dan kasneje, 27. oktobra, obiskal tudi župan Občine Brežice Ivan Molan in ji v imenu občine in v svojem imenu zaželel obilo zdravja in dobrega počutja.
O slavljenki so domači zapisali takole: Ana Kovačič – Eni se je rodila 26. oktobra 1925 v Chicagu, v Združenih državah Amerike. Njeni starši so bili slovenski izseljenci, ki so šli v tujino za delom in si tam ustvarili začasen dom. Ko je bila Ana stara pet let se je skupaj s starši vrnila v domovino, saj je imel oče veliko domotožje. Družina se je naselila na Mostecu, kjer so zgradili domačijo. Otroštvo je Ana preživela s sestro Merico med polji in travniki, obdana z ljubeznijo družine in spoštovanjem do narave. Delo na kmetiji jo je naučilo vztrajnosti, skromnosti in odgovornosti – vrednot, ki so jo spremljale vse življenje.
Leta 1941 je Ana z družino delila usodo številnih Slovencev, ki jih je okupator v času druge svetovne vojne izgnal v Nemčijo. Kot mladoletna je morala opravljati delo na kmetiji v težkih razmerah. Kljub mladosti in stiskam je ohranila pogum, vero in upanje, da se bo vrnila v rodni kraj. Po vojni se je vrnila domov na Mostec in se leta 1949 poročila s Francem Kovačičem. Skupaj sta si ustvarila dom in vzgojila dve hčerki – Lijo (Deržič) in Merico (Zupančič). Sestra Merica pa je odšla za kruhom v Pulo se tam poročila in si ustvarila svoje življenje.
Ana je bila predana družini in delu na kmetiji, kjer je kot gospodinja skrbela za dom in živino. Imeli so konje, krave, pujse, kokoši ter manjši vinograd. Vse delo so opravljali ročno, z veliko truda in srčnosti. Ana se je vselej z veseljem posvečala svojim otrokom, vnukom in pravnukom. Ponosna je na svojo družino, ki danes šteje dve vnukinji in dva vnuka ter pet pravnukov in dve pravnukinji.
Do svojega 95. leta je Ana živela sama na domačiji na Mostecu. Ker pa je zdravje začelo pešati, jo je k sebi vzela hčerka Lija, ki z možem Rudijem lepo skrbi zanjo in ji nudi toplino doma ter ljubečo oskrbo.
Ana je tudi članica Društva upokojencev Dobova ter Društva izgnancev Dobova ter na ta način ohranja spomine na težke čase vojne in neguje vezi z drugimi člani, ki so doživeli podobno usodo.
S svojim delom, toplino in preprostostjo je Ana Kovačič – ENI pustila neizbrisen pečat v srcih svojih bližnjih ter s svojim zgledom iz roda v rod prenaša spoštovanje do dela, družine in domače zemlje.
