Skoči na vsebino
Gumb išči|

Zapri iskalnik

18.03.2020 / Koronavirus

Zagotavljanje požarne varnosti v primeru motenj

Deli na FBNatisni

Gasilska zveza Brežice obvešča glede zagotavljanja požarne varnosti v primeru motenj, ki jih za podjetja in druge ustanove predstavlja epidemija.

Zagotavljanje požarne varnosti v primeru motenj GZ Brežice.pdf


Poleg poslovnih tveganj lahko motnje, ki jih predstavlja epidemija COVID 19, močno vplivajo na požarno
varnost v podjetjih in drugih ustanovah.


Možni scenariji, ki jih morajo podjetja oz. ustanove morajo upoštevati pri poslovanju podjetja v kriznih situacijah:


Človeški faktor:
• motena komunikacija pri nenadnih odločitvah;
• povečana možnost napak pri odločanju zaradi stresa;
• nenadna odsotnost ključnih zaposlenih (upravljanje, vzdrževanje in nadzor sistemov),
• pomanjkljivo znanje in izkušnje nadomestnih zaposlenih;
• omejenost hitrih odločitev, ko je ogrožena varnost;
• zmanjšanje zmogljivosti pogodbenih partnerjev (vzdrževanje in popravilo požarnovarnostnih
sistemov, zamenjava izrabljenih gasilnikov);
• zmanjšan in moten obseg delovanja enot ZRP (gasilci, NMP, policija), ki vpliva na interventno
posredovanje, izvajanje požarnih straž in požarno preventivne aktivnosti;
• nevarnost vandalizma in vlomov v objekt.

Komunikacije/pridobivanje informacij:
• preobremenjenost mobilnega telefonskega omrežja;
• okrnjen dostop do informacij in podpore (npr. okrnjeno delovanje služb za podporo strankam).

Delovni procesi:

• motena oskrba z nadomestnimi deli in gasilnimi mediji (npr. plinasta gasila, penilo);
• motnje na strani prenosa in sprejema podatkov (varnostno nadzorni centri, pogodbeni
partnerji);
• moten/prepovedan dostop do objekta ali delov objekta zaradi kontaminacije / dekontaminacije;
• moteni ustaljeni delovni postopki (zaradi nevarnosti okužb zaposleni opravljajo naloge
samostojno);
• motena oskrba z energijo;
• moten dostop do najemniških prostorov;
• moten odvoz odpadkov (tudi nevarnih, vnetljivih in gorljivih);
• nadzor in izvajanje nad požarno varnostjo objektov/procesov, ki niso v fazi delovanja;
• neuspešno zagotavljanje rezervnega napajanja (npr. onemogočen dostop do objekta, po času, ko rezervno napajanje odpove).

V izogib tem motnjam mora imeti podjetje rešitve, ki bodo zmanjšale ranljivost in tako v primeru motenj omogočale čim bolj nemoteno delovanje.


Ukrepi, ki jih podjetja in ustanove za zagotavljanje večje požarne varnosti lahko sprejmejo ob množičnem pojavljanju nalezljivih bolezni:


1. Prilagoditev dela izrednim razmeram/kadri


• Vzpostavitev krizne skupine/odbor za nemoteno poslovanje podjetja;
• Priprava strategij, ki omogočajo zaposlenim, da delujejo, ob čim manjši stopnji ogroženosti (politika vedenja, smernice) in zagotavljajo ustrezen nivo požarne varnosti;
• Načrtovanje izolacije ključnih zaposlenih (prostori - nastanitev, oskrba, komunikacija) od katerih je odvisno delovanje požarnovarnostnih sistemov;
• Pregled in nadgradnja kadrovskih politik, ki omogočajo fleksibilen delovnik in bodo zaposlenim omogočali daljšo odsotnost v primeru karantene;
• Določitev prednostnih nalog in minimalnih potreb po osebju za podporo tem prednostnim nalogam, v primeru če bo podjetje moralo delovati z znatno zmanjšano delovno silo;
• Prepoznavanje ključnih zaposlenih in zagotovitev, da so ostali zaposleni deležni ustreznega usposabljanja za celovito kritje njihove odsotnosti;
• Pregled in dostopnost ustreznih navodil za zagotavljanje požarne varnosti v primeru odsotnosti ključnih oz. odgovornih oseb;
• Določitev rezervnega osebja za podporo izvajanja funkcij varstva pred požarom, v primeru če zbolijo in svoje funkcije ne morejo opravljati osnovni nosilci nalog;
• Priprava kratkih in jedrnatih navodil in opisov nalog o nadomestnem pokrivanju odsotnih zaposlenih (kdo kaj dela in kako) tudi v natisnjeni obliki;
• Vzpostavitev prednostne SOS komunikacije, kjer lahko začasno zaposleni hitro pridobi navodila za ukrepanje (proženje, zaustavitev, vzdrževanje, ipd.);
• Vzpostaviti sistem vodenja evidenc prisotnosti (odsotnosti) zaposlenih (obolelih) ter prenosa navodil (obveščanje nadomestnih delavcev v primeru odsotnosti primarnih izvajalcev nalog) - imenovanje in usklajevanje vlog in odgovornosti zaposlenih med množičnim pojavljanjem nalezljivih bolezni;
• Priprava usmeritev, kako se bo podjetje odzvalo na različne scenarije (npr. zaprte šole, karantena območij, sodelavci, za katere sumijo, da so okuženi ali je okužba že potrjena - kakšni so načrti v tem primeru in kaj morajo posamezni zaposleni pripraviti za izvedbo načrta);
• Podaljšanje avtonomije sistemov za zasilno napajanje.

2. Preizkus in zagotovitev oddaljenega dostopa za primere dela od doma


• Identificirajte delovne procese, ki se jih lahko vodi od doma in določite postopke za vodenje poslovanja/procesov od doma (npr. alarm management system);
• Razmislite o ustreznih ukrepih za zaposlene, ki potrebujejo dostop do papirnatih dokumentov/datotek. Vnaprej uredite varen dostop do datotek, shranjenih v oblaku (npr. požarni načrt, požarni red, načrt strojnih inštalacij, krmiljenje požarnovarnostnih sistemov, zamenjave jeklenk plinastih gasil, gasilnikov, upravljanje s požarno centralo);
• Preizkusite zmožnost zaposlenih za delo na daljavo (npr. zaposlenim naročite naj določen dan v tednu delajo od doma);
• Razmislite o možnostih daljinskega nadzora nad vstopom v objekt(e) za primer vzdrževanja.
3. Koordinacija s ključnimi dobavitelji
• Vzpostavite odprto komunikacijo s ključnimi izvajalci storitev (zunanji izvajalci storitev, vzdrževalci, serviserji, ipd.);
• Preizkusite sposobnost in zmogljivosti kritičnih ponudnikov storitev, da tudi med motnjami lahko podpirajo delovanje požarnovarnostnih sistemov (npr. varnostno nadzorni centri, serviserji, vzdrževalci);
• Razmislite o alternativnih ponudnikih storitev.

Povzeto iz svetovnega spleta (dr. Aleš Jug; Associate Professor and Chairman of The CTIF Fire Prevention Commission)

Požarna varnost v domačem okolju


Pomembno je da poleg vsega ne smemo zanemariti tudi požarne varnosti v domačem okolju v času izolacije ali karantene. Posebno pozornost je potrebno nameniti otrokom, starejšim ter invalidom.
Kadar ogenj zajame bližnje predmete ali celo grozi, da se bo razširil v naslednji prostor, ga morate javiti na 112 in se varno umakniti.

Pri tem upoštevajte priporočila:
• Usta in nos si prekrijte z vlažnim robčkom ali krpo.
• Premikajte se v smeri evakuacije. Ob dimu se raje plazite po tleh, kjer je zrak čistejši.
• V zadimljenem prostoru boste izhod najlažje našli tako, da se gibate ob stenah.
• Če se ne morete varno umakniti, odprite okno in pokličite na pomoč.
• Nikoli ne uporabljajte dvigala, umaknite se po stopnicah.

Ko kličete na številko 112, povejte:
• KDO kliče
• KAJ se je zgodilo
• KJE se je zgodilo
• KDAJ se je zgodilo
• KOLIKO je ponesrečencev
• kakšne so POŠKODBE
• kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... )
• kakšno POMOČ potrebujete.