Gumb išči|

Zapri iskalnik

4. seja Občinskega sveta občine Brežice

V naši občini se pogosto pogovarjamo o razvoju. Danes zagotovo vsi vemo, da eden od temeljev razvoja je ustrezna povezanost s svetom, pri čemer mislim predvsem na tako imenovane široko pasovne povezave. Osebno sem se pozanimal pri določenih ponudnikih v Sloveniji, ki so mi povedali, da bi sicer gradili taka omrežja tudi v občini Brežice, da bi sami investirali v taka omrežja, vendar da je res popolnoma nesprejemljivo, da bi ob tem še plačevali služnostno pravico občini oziroma nadomestilo za služnost. Zato dajem pobudo, da občina Brežice oziroma občinski svet sprejme sklep, da se odreče zaračunavanju nadomestilo za služnostno pravico, v primeru ko gre za gradnjo široko pasovnega omrežja. Menim, da bomo s tem po najkrajši in najlažji poti zagotovili tiste nujne pogoje za razvoj in za delovanje podjetij v naši občini.

Odgovor na pobudo/vprašanje

Ustanavljanje služnosti za potrebe izgradnje javnih komunikacijskih omrežij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US), ki med drugim v tretjem odstavku 20. člena določa, da je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi služnosti tudi določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v šestem odstavku 20. člena pa je določeno, da je ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 11. členom zakona, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.
V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZEKom-1 se sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja ali za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje državnih pomoči, v drugem in tretjem odstavku citiranega člena pa so taksativno našteti pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da se lahko zagotovijo javna sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja, to pa so: da določeno območje Republike Slovenije ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije; za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izkazanega tržnega interesa; širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja; zagotovljena je preglednost izbora izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja.
V skladu s tretjim odstavkom 11. člena se javna sredstva za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje lahko zagotovijo in uporabijo le, kadar sta kumulativno izpolnjena pogoja, da na določenem območju Republike Slovenije javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje niso na voljo vsem gospodinjstvom na tem območju pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kakor na večini drugih območij Republike Slovenije in da za izvajanje javne komunikacijske storitve povezljivosti v širokopasovno omrežje pod pogoji iz prejšnje točke ni izkazanega tržnega interesa.

Glede na prej citirane določbe Zakona o elektronskih komunikacijah torej neodplačna ustanovitev služnostne pravice za gradnjo komunikacijskega omrežja, zaradi dejstva, da se omrežje gradi v tržnem interesu, ni mogoča.

Zaradi večkrat izkazane želje operaterja po ustanavljanju neodplačnih služnosti smo pridobili tudi stališče Ministrstva za finance. Slednje je v Mnenju št. 449-46/2013 z dne 18.12.2013, s katerim je bil operater tudi seznanjen, navedlo, da se v skladu s šestim odstavkom 20. člena Zakona o elektronskih komunikacijah brezplačna služnost na nepremičnini v lasti občine obravnava kot državna pomoč, ki je dovoljena le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 11. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, potrebno pa jo je finančno ovrednotiti in o njej poročati Ministrstvu za finance. Enak zaključek izhaja tudi iz Načrta razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport marca 2015 in je trenutno še v javni obravnavi.

Načrt razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 predvideva izvedbo ukrepa gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na belih lisah, s katerim bodo z javnimi sredstvi spodbujena vlaganja zasebnih sredstev v projekte gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije na tako imenovanih belih lisah. Te bodo za potrebe angažiranja javnih sredstev v naslednjem razvojnem obdobju do 2020 definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma kjer ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov – to je, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s. Območja belih lis bodo določena v roku sedmih mesecev po sprejemu Načrta razvoja Širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020.

Ukrep je zasnovan na sofinanciranju projektov javno-zasebnih partnerstev med zasebnimi podjetji - praviloma operaterji elektronskih komunikacij in lokalnimi skupnostmi. Vložek zasebnega partnerja mora dosegati vsaj 50 % vrednosti celotne investicije. Na podlagi izkušenj iz že izvedenih javnih razpisov (GOŠO 1 in GOŠO 2) predvidevajo pozitivne učinke javno-zasebnega partnerstva. Vloga lokalne skupnosti je v zagotavljanju brezplačnih služnosti na javnih občinskih zemljiščih, v lastni razpoložljivi pasivni kanalski in drugi komunalni infrastrukturi, poznavanju lokalnega okolja ter v izkušnjah administrativnega vodenja infrastrukturnih komunalnih razvojnih projektov, kar vse lahko znatno pripomore k uspešnosti investicije. Vloga zasebnega partnerja je v strokovnem znanju, izkušnjah vodenja projektov, v jasnem poslovnem interesu za uspešno izvedbo projekta, in kasneje pri vzdrževanju in upravljanju zgrajenih odprtih širokopasovnih omrežij.
Potrjevanje dovoljene državne pomoči bo v skladu z določbami uredbe o skupinskih izjemah (Uredba Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in108 Pogodbe). Za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva mora občina po ustreznem postopku izbrati zasebnega partnerja, vzpostaviti konzorcij in se s skupnim projektom prijaviti na javni razpis ministrstva. Konzorcij mora v vlogi s poslovnim načrtom dokazati, da gradnja takega širokopasovnega omrežja naslednje generacije na ciljnih območjih ni poslovno upravičena brez delnega sofinanciranja z javnimi sredstvi. Na razpisu ministrstva bodo imeli prednost pri izbiri večji projekti, v katerih bo več občin povezanih v konzorcij, projekti, ki bodo učinkovito pokrili čim več gospodinjstev, in tisti projekti, ki bodo vključevali večji delež zasebnih sredstev.

Pripravili:
Branka Moldovan Matjašič, višja svetovalka
Mateja Hotko, svetovalka

Info

Datum:

12.02.2015


Izpraševalec:

Tomi Jurman


Stranka:

SMC