15. seja Občinskega sveta občine Brežice
Dajem pobudo, da občina Brežice:
1. izvede sanacijo železnih mostov preko Save in Krke na LC 026031, skupaj z ureditvijo križišča z državno cesto št. 1206, in prometno ureditvijo za dvosmerni promet osebnih vozil in dograditvijo pešpoti, skupaj z ogrevalnim sistemom vozišča na obeh mostovih,
2. da se promet ponovno odpre (vsaj za kolesarje in pešce),
3. da se izklopijo luči javne razsvetljave, če objekt v resnici ni varen za promet.
Obrazložitev:
Podpiram javno izraženo odločitev in pričakovanje župana, da bodo svetniki z zagotavljanjem sredstev v proračunu za leto 2017 in 2018 omogočili sanacijo obeh mostov.
Mnenja sem, da je sedaj planirana obnova nezadostna, ponovno polovičarska in na koncu najdražja, kot je to bil primer že pri nekaterih drugih objektih.
Če izhajamo iz ocenjene vrednosti obnove obeh mostov (1,2 mio eur), bi lahko za vzdrževanje vsako leto v 20 letih namenili 60.000,00 eur in do takih poškodb ne bi prišlo. Kolikor se spomnim, je vzdrževanje zajemalo predvsem ali samo pluženje, posipanje in pometanje cestišča spomladi. Nisem opazil, da bi kdo kdaj čistil izlivke in druge elemente mostov.
SPIT d.o.o., NOVA GORICA, v PZI dokumentaciji, načrt gradbenih konstrukcij navaja, da so »vozlišča v spodnjem pasu glavnih nosilcev so zapolnjena s peskom in blatom, izlivniki in dilatacije so na vozišču zamašeni. Deloma se je zaradi navedenega, kar je posledica nerednega vzdrževanja korozijsko stanje zlasti spodnjega dela konstrukcije predvsem ob priključnih vozliščih glavnega nosilca s prečniki močno poslabšalo« in da je »zaradi slabo izvedene zaščite pri zadnji sanaciji je korozija na več priključkih prečnikih na glavni nosilec napredovala« ter, da se »jeklena konstrukcija se pred korozijo materiala zaščiti pasivno s premaznimi sredstvi, ki zagotavljajo pričakovano veliko trajnost (H), več od 15 let po standardu ISO 12994 za najmočnejše obremenjeno okolje z raztopinami soli«.
V zvezi s temi navedbami sem mnenja, da gre za tako stanje (kljub kar dolgi 20-letni dobi od zadnje obnove) krivce iskati izključno pri investitorju obnove in investitorju izvajanja vzdrževalnih del, to je občini Brežice, saj zgornje ugotovitve kažejo na malomarnost odgovornih pri zagotavljanju nadzora gradnje in organizaciji (tudi zagotavljanju zadostnih sredstev?) za vzdrževanje ter nadzoru vzdrževanja.
Da do tega ne bi več prihajalo, je potrebno na oba mostova vgraditi ogrevalne sisteme za topljenje snega in ledu, ali pa vsaj vzdrževanje organizirati tako, da se vozišče posipava izključno s peskom, ali pa se v najbolj kritičnih dneh mostova zapre za promet. Projektantova rešitev navaja zaščitne premaze ob sanaciji z dobo delovanja proti rjavenju 15 let. Ta doba se z predlaganimi ukrepi podaljša.
V skladu z navedbami projektanta, je nujno zagotoviti redno ustrezno vzdrževanje objekta (čiščenje izlivnikov in dilatacij ter vozlišč) in nadzor nad njim, kar bi morale zagotavljati občinske službe, kar do sedaj očitno ni bil slučaj.
Na mostovih je obešenih kar nekaj komunalnih naprav in vodov (v bodoče naj bi bila tudi kanalizacija) in so širine mostov za dvosmerni promet minimalne (čeprav je skoraj celo stoletje promet potekal dvosmerno), bi bilo potrebno k objektom dograditi ustrezno ploščad za hojo in obešanje komunalnih vodov in naprav.
Mnenja sem, da iz objavljene dokumentacije projektanta nikjer ne izhaja ugotovitev, da je potrebno most zapreti za promet, zato ga je potrebno nemudoma odpreti vsaj za pešce, motoriste in kolesarje.
Če je objekt v resnici tako statično nevaren (glede na izkušnje iz nekaterih drugih objektov pa to ne verjamem), da po njem promet ni možen, potem tudi razsvetljava na njem ni potrebna in jo je potrebno izključiti.
Odgovor na pobudo/vprašanje
Obstoječa prometna ureditev starih mostov čez Savo in Krko (lokalna cesta LZ026031) je aktualna od jeseni leta 1996, po obnovi mostov in inundacije. Odločitvi, za obstoječo prometno ureditev, so botrovala predvsem sledeča dejstva:
- najožja točka vozišča je široka 4,67 cm, kar ne dopušča niti dvosmernega prometa, še manj pa kombinacije dvosmernega prometa v kombinaciji s peš prometom,
- iz Policijske postaje Brežice so takrat poročali, da je bilo v času ko je bil most še dvosmeren (pred 1988) veliko prometnih nesreč na križišču iz državne ceste (cesta R2-419, Krška vas - Čatež) na most čez Krko, pri čemer je prihajalo do tragičnih primerov predvsem za zavijalce iz smeri Krške vasi (levo zavijanje)
- tudi različni inšpektorati so takrat ugotavljali, da je potrebno za kakršnokoli drugačno rešitev od obstoječe (npr. promet v drugo smer) rekonstruirati priključek mosta čez Krko na cesto R2-419, in sicer bi morali na cesti R2-419 vzpostaviti pas za leve zavijalce ter vzpostaviti pregledno bermo (zagotoviti zadostno preglednost za kar bi bilo potrebno odstraniti znatno količino hribine na obronku R2-419, zgraditi velike podporne zidove itd) oz. poiskati podobno rešitev.
Most se je leta 1996 obnovil kot kulturni spomenik, njegov status danes je tudi tak, kar narekuje tudi primerno obnovo. Predlogi po npr. konzolnem obešanju dodatnih kolesarskih stez oz. površin za pešce, so se v preteklosti že pojavljali, vendar bi s takimi ureditvami znatno vplivali vsaj na izgled mostov (seveda pa tudi na statiko...), ki sta bila pred cca 110 leti zgrajena.
Trenutno je v Občini Brežice kot prehod čez Savo aktualen most čez Savo pri Čatežu ob Savi. Po zaprtju starih mostov čez Savo in Krko je ta zelo obremenjen. V zvezi s tem je bil v novembru 2016 pri ministru za infrastrukturo izpeljan sestanek ter sprejet dogovor, da se nemudoma pristopi k postopkom za izgradnjo mostu čez Savo po Državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice, ki obravnava tudi izgradnjo vzhodne obvoznice z mostom čez Savo. V letih 2017 in 2018 naj bi se izvedla vsa pripravljalna dela (projekti, zemljišča....), v letu 2019 pa naj bi se pričela gradnja novega mostu (približna lokacija: navezava med cesto R2-420 proti Dobovi, (območje bivših hlevov) proti krožišču pred Termami Čatež). Nov most čez Savo je državna investicija.
Obstoječi most čez Savo pri Čatežu ob Savi, se po izgradnji novega mostu obnovi s strani Direkcije RS za infrastrukturo, Občina Brežice pa lahko, če se tako odloči sama sprovede postopke za umestitev kolesarskih stez itd. na obstoječ most čez Savo.
Glede na to, da bodo po izgradnji novega mostu čez Savo ter rekonstrukciji starih mostov čez Savo in Krko, na kratki razdalji obstajale kar tri povezave čez reko Savo, se bo Občina naknadno odločila kakšen standard bo vzpostavila na njih (mišljeno npr. ali bodo kolesarske steze na konzolah..., ločene peš povezave), saj ni smiselno zagotavljati najvišji standard na vseh treh objektih, prav tako pa bi bilo tako finančno breme preveliko.
Glede zimskega vzdrževanja mostov čez Savo in Krko pa bi bilo najboljše če bi se mostova čez zimo zaprla za ves promet. Ni problem samo sneg in pluženje, največji problem je nevarnost poledice, kajti na območju mostu je pozimi še povečana vlažnost zaradi reke spodaj in prihaja do kondenzacije vlage in zmrzovanja le te, kar pa samo zahteva dosti več preventivnih posipov. Tudi v primeru ogrevanja mostu bi še vedno imeli problem s soljo, kajti vozila bi nam na kolesih še vedno prinašala sol na vozišče mostu in posledično tudi na konstrukcijo mostu. V primeru vgradnje ogrevalnega sistema bi bilo potrebno odstraniti asfaltno plast, vgraditi ogrevalni sistem in nato na novo asfaltirati vozišče. Strinjamo pa se, da je potrebno več pozornosti nameniti rednemu vzdrževanju mostu in pregledom konstrukcije ter s tem zmanjšati vzdrževalne stroške.
Most je zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu zaprt za ves promet. Statično je konstrukcija v zelo slabem stanju ter ne prevzema obremenitev tako, kot so bile pri konstruiranju predvidene, zato občina v takem stanju objekta ne more prevzemati odgovornosti za varno uporabo mostu. Promet je zaprt za vse udeležence, tudi pešce in kolesarje, zaradi njihove lastne varnosti.
Koncesionarju vzdrževanja javne razsvetljave je bil naročen odklop luči iz omrežja javne razsvetljave.
Pripravil: David Flajnik, višji svetovalec
