01.04.2024 / Sporočila za javnost

Lokalni skupnosti, ki je že preobremenjena z migranti, bi vlada vsilila še azilni center

Vlada Republike Slovenije je na svoji 93. redni seji dne 29. 2. 2024 sprejela sklep, da na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi organizira izpostavo azilnega doma za potrebe nastanitve vlagateljev namere in prosilcev za mednarodno zaščito. Izpostavi azilnega doma se organizirata v obliki začasnih nujnih objektov, za čas trajanja višje sile, vendar največ za tri leta. Sklep je bil sprejet brez predhodnega obvestila in posveta z lokalnimi skupnostmi ter brez soglasja občin.

Na  4. izredni seji Občinskega sveta Občine Brežice so svetnice in svetniki soglasno sprejeli pet sklepov, ki nasprotujejo sklepu vlade o postavitvi začasnega azilnega centra na območju občine Brežice, sklepe proti azilnemu centru so sprejeli tudi svetniki krajevnih skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina. Krajani in občani so z dvema mirnima protestoma že opozorili na nestrinjanje z samovoljno odločitvijo vlade. »Protest je resna napoved in opozorilo, da ljudje na tem koncu enostavno nismo pripravljeni sprejeti vsega, kar nam vsiljuje vlada,« je dejal župan Ivan Molan, ki se je udeležil obeh protestov.

O tej pereči temi za občino in tudi za regijo je za Posavski obzornik, št. 7, spregovoril župan Ivan Molan. Objavljamo celoten intervju z županom.

Vprašanje: Občino Brežice vodite od leta 2005, v tem času ste sodelovali z osmimi vladami, verjetno vas je nepričakovani sklep vlade presenetil.

Župan: Sklep Vlade RS je bil izjemno presenečenje, še posebej zato, ker smo že od 2015 občina, ki je najbolj obremenjena z ilegalnimi migranti. V zadnjih dveh mesecih je bilo uradno zabeleženih na območju naše občine 4.600 migrantov. Število nezakonitih vstopov v Slovenijo se v naši občini povečuje od avgusta 2023. Od ukinitve Schengenske meje so se migranti začeli gibati po naših obmejnih vaseh. Od policije in ministrstva za notranje zadeve smo zahtevali, da migrante ob nezakonitem prečkanju meje takoj prestrežejo in odpeljejo v registracijski center, kar sedaj tudi počnejo.

Vprašanje:   V občini sta zdaj dva registracijska centra, na policijski postaji in na Obrežju. Občani in občina registracijskemu centru ne nasprotujeta. Zakaj?

Župan: Glede lokacije registracijskega centra so potekali pogovori države z občino. Temu ne nasprotujemo, saj smo si želeli, da migrante policija prestreže na meji in takoj odpelje v registracijski center, od koder jih po obravnavi odpeljejo naprej v azilni center.  V registracijskem centru policija migrante takoj evidentira in varnostno preveri – z odvzemom vseh 10 prstnih odtisov skuša policija ugotoviti tudi ali gre za nevarne osebe s kriminalno preteklostjo. Ranljive skupine (invalidi, starejši, ženske in otroci) obravnavajo posebej. Tu policija migrante oskrbi z najnujnejšem – vodo, hrano, oblačili in nujno zdravstveno oskrbo, migranti nimajo prostega izhoda. Potem gredo tisti, ki dajo vlogo za mednarodno zaščito – za azil naprej v azilni center, teh je več kot 98 %. Migranti pred policijo ne bežijo več, so organizirani in takoj izrazijo namero po azilu, ker vedo, da bo v Sloveniji zanje poskrbljeno.

Vprašanje:  V azilnem centru imajo migranti, ki so prosilci za azil, več pravic in možnost gibanja po celotni občini.

Župan:  V registracijskem centru so migranti samo za čas postopka registracije, njihovo gibanje je omejeno. V azilnem centru pa imajo migranti pravico do integracije in svobodnega gibanja znotraj meje lokalne skupnosti, mladoletni pa po celi Sloveniji. Za ta namen prejemajo tudi mesečno žepnino. Zato smo obvestili KS Jesenice na Dolenjskem in KS Velika Dolina ter občinski svet o nameri za registracijski center, s tem so se strinjali, nikakor pa niso za azilni center, kjer je gibanje prosto po celotni občini.

Vprašanje: Kateri so razlogi proti vzpostavitvi azilnega centra na Obrežju?

Župan: Razlogi, ki jasno govorijo proti azilnemu centru, so varnostni, prostorski in humani. Poleg tega občani dvomijo o vsem, kar nam pristojne državne službe povedo o načrtovanem centru. Pristojni za enostransko odločitev o umestitvi azilnega centra na Obrežje očitno skrivajo študije, na podlagi katerih je lokacija na našem najbolj obremenjenem mejnem prehodu, ki ga letno prečka 10 milijonov ljudi in 5,5 milijona vozil, najprimernejša. Razočarala nas je ignoranca vlade. Ko smo zahtevali pojasnilo za to odločitev, je bil odgovor, da so v dveh letih govorili s 20 občinami, ki so bile proti azilnemu centru. Sedaj pravi podpredsednik vlade Matej Arčon, da so govorili z 10 župani, in ker nihče ni hotel azilnega centra, so s sklepom azil postavili v brežiško občino. S tem vlada jasno kaže, da smo v obmejnih krajih zanjo drugorazredni državljani in nas hkrati obtožuje, da smo nestrpni in nehumani do migrantov. Ob tem pa vlada skriva, katerih 20 občin je bilo tudi tako »nestrpnih in nehumanih«, da so po pogovoru z vlado zavrnile azilni center.

Občane in prebivalce najbolj skrbi varnostni vidik. V pogovorih s policijo in ostalimi službami je bilo vedno rečeno, da je ključno sodelovanje lokalne skupnosti in policije pri t. i. upravljanju nezakonitih migracij. Sama policija priznava, da bo zelo težko izvajati kontrolo in ugotavljati, kateri migranti se gibajo nezakonito mimo registracijskega postopka in kateri upravičeno. Varnost bi se poslabšala po celi občini in tudi po ostalih posavskih občinah, saj je težko pričakovati, da migranti vedo, kje so meje brežiške občine.

Migrantski center naj bi bil na platoju mejnega prehoda, mimo katerega gredo glavne transportne poti proti Balkanu. Tu je tudi carinski urad, ki ima do 400 kamionov dnevno na tem parkirišču, tu je še DARS in ostale logistične službe. Mislim, da je taka ureditev nevarna tako za zaposlene kot za migrante.

Vlada, ki postavlja azilni center na parkirišče, ob ali celo v hleve za karanteno živali v času Schengena, ni humana.  Evropske smernice predpisujejo določene bivalne standarde,  tu so pravice migrantov in obveznosti države do njih. Azilni center je objekt za bivanje in bi moral biti zgrajen na stanovanjskih površinah. Stanovanjska raba teh neprimernih površin je kršenje zakonodaje. Saj vemo, da državljani ne smemo graditi bivalnih enot na zemljiščih, ki temu niso namenjeni.

Na takih zemljiščih občina ne sme priključevati ne vode ne kanalizacije, ker bi s tem kršila zakonodajo. Še večji problem je, da imamo na tem območju relativno šibki vodovod. V kolikor bi prišlo do dodatnih priključitev nanj in do večje porabe vode, bi se lahko vodooskrba za občane poslabšala. Že več let ima občine načrte, da bo dodatno povezala levi in desni breg Save z novim vodovodnim sistemom ob državnem projektu gradnje HE Mokrice, ki se žal ne izvaja. Tudi čistilna naprava na Obrežju ni primerna za povečanje kapacitet.

V azilnih domovih imajo pravico do integracije, zato gredo otroci v šole, vemo, da je najbližja šola na Veliki Dolini, kjer imajo veliko težav z varnostjo zaradi romskih učencev, zato verjetno niti ne bila primerna za otroke iz azila. Obrežje  je 12 km oddaljeno od Brežic, prosilci za azil ne bodo imeli povezav z mestom. Ker imajo pravico gibati se po celi občini, bi se v tem primeru verjetno razkropili po najbližjih vaseh.

Vprašanje: Gre torej za nepremišljeno odločitev vlade v zadnjem hipu, da lahko Evropski uniji pokažemo, da se nekaj dela na področju upravljanja nezakonitih migracij?

Župan: Mislim, da gre prav za to. Največja ignoranca vlade in pristojnih služb je zagotovo to, da nam sploh nočejo povedati za kakšno kapaciteto namestitev v azilnem centru, začasnem, zasilnem ali prehodnem gre, vsake toliko spremenijo naziv tega centra.  In kako bodo migranti nastanjeni - bo to šotorsko naselje, bodo urejeni kontejnerji ali bo država preuredila hlev za karanteno v času Schengena, ki se več ne uporablja. Pristojni se sprenevedajo in skrivajo podatke, na vsa vprašanja dobimo samo obtožbe, da smo tu nestrpni in da strašimo ljudi. Najbolj žalosten argument vlade pa je, da za nasprotovanjem azilnemu centru stoji politika. To je za nespoštljivo komuniciranje in ponižujoče za vse, ki živimo ob meji.

Občina stoji za krajani in bo skušala narediti vse, da bi vlado prepričala, da azilni center ne spada v občino Brežice. Upam, da bomo vsi občani enotni, ker tu ne gre samo za Jesenice na Dolenjskem in Veliko Dolino, ampak zato, kako bomo v prihodnje živeli v občini Brežice in v Posavju. Ne verjamem, da migranti vedo, kjer so meje občine. Občina Brežice skuša z dejstvi in podatki prepričati vlado, da azilni center ne sodi v občino, ki je že od l. 2015 preobremenjena z migranti. Občina bo za preprečitev vzpostavitve azilnega centra uporabila vsa zakonita sredstva. Na prihodnja dejanja naših občanov, ki so razočarani, jezni in prestrašeni, pa nimamo vpliva.

Po mnenju nas državljanov ob meji vlada želi probleme z migranti reševati daleč od centra, težave hoče prestaviti v naše kraje ob meji. Kot dokaz za to razumem dokument s predlogom, ki ga je vladi napisal državljan, da je v Ljubljani na Viču življenje z azilnim domom nevzdržno, zato naj vlada azil prestavi na mejo, ven iz centra. In vlada zdaj to počne, očitno ji je za ljudi ob meji vseeno.