2. seja Občinskega sveta občine Brežice
Martina Živič, v svojem imenu, v imenu krajanov in krajank KS Globoko, ter ostalih občanov in občank postavljam vprašanja, ki se nanašajo na GOSO (gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja):
- Kaj je občina Brežice že naredila na področju koriščenja javnih sredstev iz Načrta razvoja širokopasovnih omrežij do leta 2020?
- Kdaj se bo pristopilo k koriščenju kohezijskih sredstev iz tega naslova?
- Kakšno vlogo ima Regionalna razvojna agencija Posavje pri pripravi razpisov?
- Ali je na občini Brežice že določena strokovna oseba, ki se ukvarja s to tematiko?
- Kdaj lahko pričakujemo začetek priprave dokumentacije in gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v Krajevni skupnosti Globoko in ostalih predelih označenih z belo liso?
Na spletni strani Ministrstva za javno upravo je obljavljena strategija pod naslovom
DIGITALNA SLOVENIJA 2020 (http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/informacijska_druzba/digitalna_slovenija_2020/.)
Iz Načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 izhaja pobuda, da naj bi se do leta 2020 vsem gospodinjstvom v državi zagotovil visokohitrostni dostop do interneta. Ob upoštevanju redke in razpršene poseljenosti podeželskih področij, omejitev razpoložljivih tehnologij in z njimi povezanih stroškov gradnje širokopasovne infrastrukture to pomeni 96 % gospodinjstvom zagotoviti vsaj 100 Mb/s, ostalim pa dostop z najmanj 30 Mb/s.
Ta dokument naj bi bil podlaga za usmerjanje finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (ESRR in EKSRP) in drugih javnih sredstev na tem področju. Na podeželju je razpoložljivost širokopasovne infrastrukture nesprejemljivo slaba, hkrati pa zasebni investitorji nimajo tržnega interesa za samostojna vlaganja. Zaradi redke in razpršene poseljenosti je gradnja draga in ni možno oblikovati vzdržnih zasebnih poslovnih investicijskih modelov. Za gradnjo širokopasovne infrastrukture na belih lisah je tako treba zagotoviti javna sredstva.
V interesu razvoja digitalne družbe in izkoriščanja priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije in internet za doseganje trajnih gospodarskih in družbenih koristi, kot so med drugim razvoj digitalnega gospodarstva, večja konkurenčnost, nova kakovostna delovna mesta ter enakomeren razvoj podeželja in urbanih območij.
Zavedati se moramo, daje Slovenija enakopravna, socialna in demokratična država. Ustavne pravice in dolžnosti veljajo za vse državljane in državljanke. Vsi imamo glede na to enake pravice do čistega okolja, koriščenja javnih dobrin, pitne vode, javnega reda in mira ter nenazadnje tudi možnost dostopa do informacij/komunikacije. Z globalizacijo smo postali ena velika vas, ne glede na to ali živimo v Ljubljani, Piranu, Brežicah, Globokem, Bojsnem, Kapelah ali Dobovi. Zavedati sem moramo, da se je način poslovanja podjetij, obrtnikov in kmetov spremenil. Hitra informacija in dostop do komunikacijskih kanalov (interneta, telefonije, raznih podpornih aplikacij) omogoča konkurenčnost in nemoteno poslovanje. Danes v glavnem poteka komunikacija preko elektronske pošte. Elektronsko poslovanje je skoraj že izrinilo papirnato poslovanje. Hiter prenos podatkov je pomemben za trgovine, gostinske lokale, pošto. Šole pri izvajanju svojih programov uporabljajo internetno povezavo in interaktivno komunikacijo. Tudi učenci, dijaki in študenti v današnji dobi ne morejo brez interneta (naloge, projekti, učno gradivo, digitalno izobraževanje). Enako se je zaposlenim delavcem, upokojencem in ostalim spremenil način življenja. Ogromno zaposlenih/samozaposlenih dela že od doma, oz. se v popoldanskih in večernih urah doma pripravlja na službo in pri tem uporablja aplikacije, ki za zagon potrebujejo močnejši prenos podatkov. Poslovanje v društvih se že preusmerja na elektronsko poslovanje. Upokojenci in mladi z uporabo socialnih omrežij in aplikacij komunicirajo med sabo. Ne smemo pozabiti na invalide, bolne in ostarele, ki si s spremljanjem digitalnih kanalov krajšajo turobne dneve. Spremljanje televizijskega programa je moteče. Nemogoče pa je spremljanje TV sporeda preko HD. Nenazadnje se moramo zavedati, da bi bili z razvito širokopasovno infrastrukturo zanimivi za investitorje in vlagatelje.
To so problemi in težave s katerimi se srečujemo krajani in krajanke KS Globoko ter ostali občani in občanke na tako imenovanih belih lisah. V Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 je prikazan geografski pregled obstoječe infrastrukture. Iz dokumenta je razvidno, da je pretežni del občine Brežice označen kot območje ''BREZ OPTIKE'. Gre torej za območja, na katerih bi se po Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij do leta 2020 lahko investirala javna sredstva. Pripraviti je potrebno le projekt.
Odgovor na pobudo/vprašanje
Občina redno spremlja aktivnosti, ki se odvijajo na tem področju, podaja pobude operaterjem, predvsem na Telekom, da v svoje plane vključijo tudi nepokrita območja po občini Brežice. Pred vsako izgradnjo se obvesti Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS, ki javno objavlja posege in tako poziva operaterje k istočasni gradnji.
Skladno z navedenim dokumentom »Načrta razvoja širokopasovnih omrežij do leta 2020« objavljenim v letu 2016 in dodatkom k Načrtu iz februarja 2018, ugotavljamo, da je MJU zaključila poziv investitorjem, ki so registrirani kot operaterji elektronskih komunikacij, da so podali tržni interes do 11. februarja 2019. Območja, ki bodo iz tega naslova pokrita še niso znana. Predvidevamo pa, da bodo v kratkem (do maja 2019) na strani MJU objavljena gospodinjstva, ki bodo določena kot bele lise in bodo podlaga za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij z javnimi sredstvi.
V letu 2018 sta bila objavljena dva razpisa GOŠO 3 in GOŠO 3A, ki sta bila namenjena operaterjem, vendar MJU zaradi napak v razpisih ni izbrala izvajalca. Razpis naj bi se dopolnil in ponovno objavil v tem letu. Pričakovati je, da bo razpis ponovno namenjen operaterjem, ki so registrirani kot operaterji elektronskih komunikacij (po določilih zakonodaje) in ne občinam. Vsekakor pa se bo Občina vključila, če bo le mogoče.
V letu 2016 je Občina za namen črpanja sredstev naročila izdelavo Načrta razvoja širokopasovnih omrežij v občini Brežice, katerega nameravamo po objavi tržnega interesa s strani operaterjev in po določitvi območja belih lis, na straneh MJU, obnoviti in predstaviti Občinskemu svetu, predvidoma pred poletjem.
Iz naslova koriščenja kohezijskih sredstev gradnje širokopasovnih povezav Občina ne more črpati sredstev, ker so namenjena samo podjetjem, ki so registrirana kot operaterji elektronskih komunikacij. V primeru, da bodo sredstva namenjena Občinam se bomo aktivno vključili.
Občina ne more koristiti sredstev in zato tudi RRA nima posebne vloge v teh projektih.
Na Občini spremljanje izvaja OKIGJS, zanj Mateja Hotko.
V letu 2018 je MJU pozivalo operaterje, ki izkazujejo tržni interes za gradnjo omrežij elektronskih komunikacij ter z njimi podpisala pogodbo s katero so se operaterji zavezali, da bodo v roku treh let od podpisa pogodbe omrežje zgradili. Območja kjer so operaterji izkazali interes niso javno dostopna, tako, da Občina nima vpogleda katera gospodinjstva bodo pokrita.
Izvajamo spremljanje glede na podane vloge za izdajo mnenj, soglasij, iz katere projektne dokumentacije so razvidna območja predvidenega posega, in sicer:
je bilo podjetju Telekom Slovenije, d.d., izdano soglasje za poseg v cestno telo v letu 2019 za območje Čatež (GPON Grič), Obrežje, Nova vas, Dobova (Mihalovec) ter v letu 2018 za območja Krška vas – Boršt, Sela pri Dobovi, Lenartova pot, Velika Dolina, Globoko (ob državni cesti smer Mali Obrež – kjer je izvedba pločnika), Nova vas, Pišece, Kocbekova in Samova ulica v Brežicah, Čatež, Črnc, nad Vrbino.
so bili v letu 2019 izpisani projektni pogoji podjetju RUNE-SI d.o.o., za pokritost območja katastrskih občin: k.o. Drenovec, Brezovica, Bizeljsko, Podgorje, Pavlova vas, Arnovo selo, Dednja vas, Pišece, Vitna vas, Stara vas, Župelevec, Bojsno, Globoko, Mali vrh, Dečno selo, Artiče, Šentlenart, Sela, Slogansko, Vrhje, Jereslavec, Kapele, Podvinje, Gabrje, Veliki Obrež, Loče, Mihalovec, Spodnja Pohanca ter po drugem IZP projektu za območja k.o. Cerklje, Krška vas, Bušeča vas, Čatež, Mostec, Cerina, Nova vas, Stojanski vrh, Brežice, Trnje, Sela in Globočice.
prav tako so bili izdani projektni pogoji podjetju Telekom Slovenije za rekonstrukcijo TK kabelske kanalizacije na območju FL Cerklje - GPON Župeča vas na območju FL Brežice- GPON Trnje.
Podjetje RUNE-SI d.o.o. nam je posredovalo naslove gospodinjstev, za katere so izkazali tržni interes pri MJU, da jih bodo na območju občine Brežice pokrili. Teh gospodinjstev je 3.702 na 2.861 naslovih. Operater se je zavezal, da bo tem gospodinjstvom zagotovil priključek v roku 3 let od podpisa pogodbe z MJU. Natančne podatke o gospodinjstvih pripenjamo na spletni strani Občine Brežice (pod zavihkom Občinski svet) v Excelovi tabeli.
Pripravila: Mateja Hotko, svetovalka
