Gumb išči|

Zapri iskalnik

17. seja Občinskega sveta občine Brežice

Gre za izvajanje Odloka o oglaševanju v občini Brežice. Ko se gost ali turist pripelje v Brežice, najprej naleti na po mnenju marsikoga pregrešno drago urejena krožišča. Na svetniško vprašanja nekaj sej nazaj smo dobili odgovor, da smo za dve krožišči (Pohanca, Dvorce) plačali skoraj 20.000 Eur. Za prvi vtis smo torej, čeprav verjetno na čisto preveč potraten način, poskrbeli.
Drugi vtis je precej slabši. Kar se tiče oglaševanja na vertikalnih površinah, so Brežice kot sračje gnezdo. Vse skupaj je kaotično. Videli boste panoje raznih oblik, velikosti, barv in tehničnih izvedb. Na eni nogi, na dveh nogah, z in brez diagonalnih podpor, takšne na kolesih in celo enega na kolesih, dvignjenih nekaj metrov v zrak. Razen tega je seveda precej panojev na zgradbah, kar še dodatno prispeva k ''pestrosti ponudbe''. Občasno se pojavi še kak na travnik ob cesti postavljen avtomobil z oglasnim sporočilom, kot je bil tisti med Borštom in Krško vasjo, ki ga na srečo ni več. Pa potiskane cerade na ograjah in še kaj. Najhujše stanje je na odseku od rondoja na križišču Dobovske in Ceste svobode (TMS Sečen) do krožišča pri TUŠ-u. Panojev za jumbo plakate je ogromno: 73 panojev na dobrih dveh km ceste!
Prebral sem Odlok o oglaševanju v Občini Brežice iz leta 2009. Odlok najbrž ni slab, bi pa verjetno potreboval kake popravke, a se ga itak ne držimo. Na hitro nekaj kršitev:
7. člen pravi, da panojev ''ni dovoljeno postavljati na lokacije, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine''. Dva panoja med pošto in vodovodnim stolpom zagotovo kršita to določbo, saj sta postavljena v neposredni bližini vodovodnega stolpa, najbolj znanega elementa mestne vedute in simbola občine.
.
8. člen pravi, da …''(panoji) morajo biti oblikovani enotno v isti oglaševalski coni (oglaševalska cona je celotno vidno polje med dvema križiščema ali dvema cestnima odcepoma)'', … ''morajo biti postavljeni tako, da so v istem vidnem polju horizontalno poravnani''. Če prideš od Čateža do semaforja pri blagovnici in pogledaš proti ETRŠ, vidiš 7 panojev. Niti dva nista horizontalno poravnana. Razen tega si teh 7 panojev ne po velikosti ne po obliki ne po konstrukciji ni preveč v sorodu.

Ob krožišču pri Hoferju podobna situacija. Pet panojev, vsak je malo drugačen.

Prav tako 8. člen pravi, da ''morajo (panoji) biti postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičenosti posameznih ambientov ali območij. Pri krožišču pri Tušu je neposredno ob krožišču 12 velikih panojev, pa še trije mali, v vidnem polju pa jih je vsaj še 5 nekoliko bolj oddaljenih. Verjetno to ustreza definiciji ''sporočilne zasičenosti''.

28. člen pravi, da … ''neoddane površine morajo biti estetsko urejene''. Kar ne precej mestih na pol strgani plakati visijo s panojev. Glej na primer zgornjo fotografijo.
2. odstavek 6. člena odloka pravi, da je pristojni organ za izvajanje tega odloka Oddelek za gospodarske javne službe. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka pa je Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica.
Dajem torej pobudo, da omenjena organa čimprej pripravita načrt izvajanja Odloka o oglaševanju z opredeljenimi roki in da o ukrepih poročata občinskim svetu. V kolikor pa menita, da je Odlok pomanjkljiv oziroma ne omogoča izvajanja, pa naj podata predlog za spremembe oziroma dopolnitve odloka.

Odgovor na pobudo/vprašanje

Župan – odgovor:

Kar se tiče prvega dela, se strinjam, da je res izjemno grdo kar se oglaševanja tiče. Glede drugega dela bo odgovor podala direktorica občinske uprave. Težava pri tem je na območju celotne Slovenije. Dejstvo je, da bi te stvari morali urejati kmetijski inšpektorji, ki pravijo, da se v Sloveniji v to niso spustili. Pobuda občin je, da bi vsi ti objekti pa tudi manjši objekti, nezahtevni, prišli v pristojnost občine, da bi potem le-te izvajale inšpekcijskih nadzor nad tem. Med občinami je stališče glede tega zelo deljeno, saj to pomeni, da bodo občine dobile tudi nekaj dodatnih nalog
.
Direktorica – odgovor:

S tem vprašanjem se v občinski upravi že kar nekaj časa zelo aktivno ukvarjamo. Opravili smo tudi sestanke z inšpekcijskimi organi in z različnimi službami. Dejstvo je, da je to področje v pristojnosti občine, predvsem na tistih površinah, kjer so javne površine v lasti občine. Bistveno manj ali nič pristojnosti pa imamo na zasebnih zemljiščih, sploh če so kmetijska zemljišča, saj so v pristojnosti drugih inšpekcijskih služb, kar so nam večkrat povedali. Aktivno se ukvarjamo z ureditvami, ki so na javnih površinah, ki jih je v Brežicah zelo malo. Večina oglaševalskih panojev stoji na zasebnih zemljiščih, kar morajo urediti pristojne inšpekcijske službe. V okviru občinskega prostorskega načrta smo že zastavili ene smernice, da bomo v mestnih jedrih ali v obcestnih zemljiščih oz. križiščih, kjer bomo podali določena izhodišča za postavitev teh panojev. Ne moremo pa doseči, kar nas že več let moti, da na zasebnih zemljiščih ni občina tista, ki lahko prepove postavitev tega. Popolno pristojnost imamo na svojih zemljiščih, na ostalih pa lahko določimo omejitve, usmeritve in prav s tem se zdaj ukvarjamo in računamo, da bomo do konca leta to tudi pripravili.

Info

Datum:

27.03.2017


Izpraševalec:

Aljoša Rovan


Stranka:

Levica