Skoči na vsebino
Gumb išči|

Zapri iskalnik

05.04.2023 / Sporočila za javnost

Župani in županje JV Slovenije in Posavja za spremembo petih zakonov

Deli na FBNatisni

V torek, 4. aprila, so se na pobudo župana Občine Brežice Ivana Molana in župana Mestne občine Novo mesto mag. Gregorja Macedonija v Brežicah sestali župani in županje JV Slovenije in Posavja, ki nadaljujejo s prizadevanji za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila operativno reševanje težkih razmer na področju kršenja javnega reda in miru in tudi nasilja, v katere so vse bolj pogosto vpleteni mladoletniki iz romske skupnosti.

Zato želijo župani 11 občin jugovzhodne Slovenije v parlament vložiti pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev sprememb petih zakonov, ki bodo veljali za vse državljane, po izkušnjah iz terena pa bodo na dolgi rok prispevala tudi k reševanju romskih vprašanj. Župani poudarjajo, da se stanje na tem področju poslabšuje, zato vidijo možnost samo v sistemski rešitvi.

"Vsi skupaj ugotavljamo, da gre za sistemske težave in da smo sami nemočni, zato skušamo s spremembami zakonodaje doseči, da bi stanje izboljšali," je dejal brežiški župan Ivan Molan. Ker se država ne odziva na težave na terenu, se neformalno združenje županov trudi poiskati načine za reševanje stanja, ki se zaradi pasivnosti države poslabšuje. »Tudi v prihodnosti bomo nadaljevali s predlogi, ki bojo seveda šli v prid večje varnosti in pa bolj kvalitetnega življenja in pa sožitja med našimi občani,« je dodal.

"Današnji pravni okvir jemlje prihodnost številnim otrokom in mladim, ki odraščajo v težavnih socialnih okoljih. Mnogi namreč zaradi okolja, v katerem živijo, ne morejo obiskovati in končati osnovne šole, s čimer so na nek način prikrajšani za pravice, da bi se lahko enakopravno vključili v družbo. In s tem predlogom jim želimo pomagati," je pojasnil predloge sprememb petih zakonov novomeški župan Gregor Macedoni.

Delovnega srečanja v Brežicah so se udeležili župan Občine Brežice Ivan Molan, župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni, župan Občine Šentjernej Jože Simončič, županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič, podžupan Občine Kočevje Andrej Mladenović,  župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek, župan Občine Ribnica Samo Pogorelc, župan mestne občine Krško Janez Kerin, županja Občine Semič Polona Kambič in župan Občine Škocjan Jože Kapler.

DSC_6399.JPG

Župani občin Novo mesto, Brežice, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Trebnje, Šentjernej, Kočevje in Krško so predlog paketa zakonskih sprememb, s katerim želijo zaščititi predvsem romske otroke, oblikovali že jeseni 2021 in ga poslali pristojnim v državni zbor  v upanju, da ga bo v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin. Ker se to ni zgodilo, težave pa se kopičijo, so na srečanju v Brežicah sklenili, da bodo zbrali potrebnih 5000 podpisov volivcev in predlog v Državni zbor (DZ) vložili sami.

Župani predlagajo spremembe petih zakonov - Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela, Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o voznikih.

S spremembami Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predlagajo, da bi se otroški dodatek v primerih, ko starši otroka po 15. letu ne vključijo v nadaljnje šolanje, zmanjšal za tretjino.

S spremembami Zakona o socialnovarstvenih prejemkih predlagajo, da se v primeru, da otrok ne obiskuje osnovne šole in da imajo starši zapadli dolg do javnih institucij, denarna socialna pomoč izplačuje v naravi.

S spremembami Zakona o trgu dela želijo spodbuditi interes za vključevanje v delo tistih, ki imajo status brezposelne osebe. Hkrati predlagajo, da se javna dela na področju ranljivih skupin z dveh podaljša na štiri leta.

S predlaganimi spremembami Zakona o varstvu javnega reda in miru želijo zaostriti sankcije za streljanje z orožjem zunaj za to namenjenih prostorov, s spremembami Zakona o voznikih pa želijo določiti, da sta za pristop k opravljanju vozniškega izpita nujna devetletno obiskovanje osnovne šole in zaključen sedmi razred.

Župani računajo, da bodo lahko občine podpise začele zbirati nekje v mesecu maju. Pri tem že zdaj pozivajo občane, da predlog podprejo ter na ta način DZ sporočijo, da je treba nekaj narediti. Ribniški župan Samo Pogorelc je prepričan, da jim bo potrebnih 5000 podpisov uspelo zbrati. "Na ta način lahko otrokom zagotovimo neko zgledno prihodnost in poskrbimo, da bomo vsi enaki pred zakonom, hkrati pa da bomo imeli tudi vsi enake pravice in dolžnosti," je dejal.

Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona lahko poda vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika DZ, ki po prejemu popolne pobude o dani pobudi v sedmih dneh obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov. Če pobudnikom uspe zbrati 5000 podpisov podpore, predsednik DZ po prejemu predloga zakona z zadostnim številom podpisom podpore obvesti poslance o začetku zakonodajnega postopka.